Bruselj naj bi Atenam predlagal zvišanje zahtevane parlamentarne večine z 151 na 180 poslancev v 300-članskem parlamentu. EU je namreč prepričana, bi bi tako zagotovili širšo politično in parlamentarno legitimnost morebitnega dogovora med Grčijo in Makedonijo, poročanje grških medijev povzema makedonska tiskovna agencija MIA.
Sporazum Atene-Skopje v nasprotnem primeru ne bi imel prihodnosti, predvsem zaradi stališča grške opozicije, so prepričani v Bruslju.
Viri blizu Evropske komisije so medijske navedbe označili za neresnične. Ob tem so izpostavili Junckerjev govor v grškem parlamentu, kjer je dejal, da se EU ne bo vmešavala v spor, saj ni njena naloga, da daje predloge in določa smernice.
Zunanja ministra Grčije in Makedonije, Nikos Kocias in Nikola Dimitrov, sta se nazadnje sestala 12. aprila v Ohridu, kjer so na pogajanjih o uradnem imenu Makedonije dosegli napredek, preboja pa še ne. Konec aprila se je s predstavniki obeh držav sestal tudi posrednik ZN Matthew Nimetz, ki je dejal, da sta obe državi "zelo predani" rešitvi dolgoletnega spora glede imena države.
Makedonsko-grški pogovori o rešitvi dolgoletnega spora so oživeli, ko je vodstvo makedonske vlade lani prevzel premier Zoran Zaev. Slednji upa, da bi bil spor z Grčijo glede uradnega imena Makedonije rešen do julijskega vrha Nata, tako da bi zavezništvo lahko razpravljalo o usodi njenega članstva. Pogoje za vstop je izpolnila že leta 2008, a zaradi nasprotovanj Aten ni bila sprejeta.
Zaradi spora Grčija blokira tudi nadaljnje približevanje Makedonije Evropski uniji, članica Združenih narodov pa je lahko postala le pod imenom Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija (FYROM).