Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo zatrdil, da ga to ne moti, češ da je "s Kubo konec", poroča francoska tiskovna agencija AFP. Trump je v zadnjem času večkrat omenil možnost prevzema otoka, v soboto pa ponovil, da je "Kuba naslednja na vrsti", potem ko so ZDA letos že vojaško posredovale v Venezueli in proti Iranu.

"Če želi katera koli država zdaj poslati nafto na Kubo, mi to ne predstavlja nobenega problema, naj bo to Rusija ali ne," je Trump v nedeljo dejal novinarjem, ko se je s svojega posestva Mar-a-Lago na Floridi z letalom vračal v Washington.

"S Kubo je konec, tam vlada slab režim, vodstvo je zelo slabo in pokvarjeno in to, da bodo dobili eno ladjo z nafto, ne bo ničesar spremenilo," je poudaril. "To raje dovolim, naj bo to Rusija ali kdorkoli drug, saj ljudje potrebujejo ogrevanje, hlajenje in ostalo," je dodal.

Časnik New York Times je pred tem poročal, da je ameriška obalna straža tankerju dovolila, da pripluje na otok, pri čemer se je skliceval na neimenovanega ameriškega uradnika.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je danes poudaril, da se je Moskva glede dobave naftnih derivatov Kubi vnaprej posvetovala z ameriškimi oblastmi, poročanje ruske tiskovne agencije Interfax povzema italijanska Ansa. Dodal je, da Rusija sicer razume kot svojo dolžnost, da ne ostane pasivna in da kubanskim prijateljem zagotovi potrebno pomoč.

Tanker Anatolij Kolodkin, ki prevaža za 730.000 159-litrskih sodov oz. okoli 98.000 ton surove nafte glede na podatke na specializirani spletni strani za sledenje ladjam MarineTraffic trenutno pluje ob vzhodni obali Kube proti pristanišču Matanzas na severozahodu otoka, kjer naj bi pristal v torek. Tanker, ki je v lasti ruskega državnega podjetja Sovcomflot, pluje pod rusko zastavo.

Rusko ministrstvo za promet pa je danes sporočilo, da je tanker Anatolij Kolodkin z nafto in humanitarno pomočjo že prispel na Kubo in čaka na raztovarjanje.

ZDA blokirajo oskrbo Kube z nafto, potem ko so v začetku januarja odstavile venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, ki je bil glavni zaveznik komunističnega režima v Havani.

Washington je 12. marca začasno omilil gospodarske sankcije proti Moskvi in dovolil prodajo ruske nafte in naftnih derivatov, ki so že naloženi na ladje na morju, da bi zmanjšal vpliv na cene energentov, ki so močno narasle po napadih ZDA in Izraela na Iran. Teden dni zatem je ameriška vlada sporočila, da dovoljenje za prodajo ruske nafte ne velja za Kubo in Severno Korejo.

Kuba, ki ima skoraj 11 milijonov prebivalcev, po poročanju AFP ne uvaža nafte od 9. januarja, ko je Mehika opravila zadnjo dobavo, preden je pod pritiskom Bele hiše prenehala pošiljati gorivo otoku. Država se zato sooča s hudim pomanjkanjem energije in obsežnimi izpadi elektrike.