Romney bo predsedniško nominacijo stranke prevzel šele v četrtek s svojim govorom na konvenciji v Tampi. Nebo mu doslej ni bilo naklonjeno, saj je tropska nevihta Isaac najprej preložila dejanski začetek konvencije s ponedeljka na torek, čeprav to na koncu ni bilo potrebno, saj se je Isaac pomikal proti severu daleč od zahodne obale Floride. V sredo pa bo trčil ob obalo Mehiškega zaliva pri New Orleansu prav na sedmo obletnico uničujočega orkana Katrina, kar bo konvenciji vzelo nekaj pozornosti ameriških televizij.
Še posebej nerodno bo, če bodo televizije hkrati prikazovale uničenje po nevihti oziroma orkanu in praznovanje republikancev v Tampi. "Demokrat" Isaac lahko poskrbi, da Romney ne bo dobil tradicionalnega skoka v javnomnenjski podpori, ki so ga predsedniški kandidati tradicionalno deležni po konvenciji.
Demokrati bodo imeli svoje praznovanje od ponedeljka do četrtka prihodnji teden v mestu Charlotte v Severni Karolini, kjer vreme ne bo problem.
Obama letos ni imel resnega protikandidata, Romney pa je prišel do nominacije republikancev skozi oster boj proti bolj konservativnim kandidatom, zaradi česar si je za podpredsedniškega kandidata izbral kongresnika iz Wisconsina Paula Ryana in s tem malce pozno poenotil bazo.
Na predsedniških volitvah, ki bodo letos 6. novembra, pa kandidat za zmago poleg baze potrebuje tudi dovolj glasov neopredeljenih in neodvisnih volivcev, ki še vedno nihajo med Obamo in Romneyjem, ki jim vliva nekaj več upanja za gospodarsko okrevanje.
Obamova kampanja bo zato do volitev skušala preusmerjati pozornost z ekonomije na skrajna stališča republikancev glede socialnih programov, pravice do splava in zunanje ter tudi davčne politike.
Odločilnega pomena za enega ali drugega kandidata, ki imata dovolj denarja, čeprav ima Romney nekaj prednosti zaradi darežljivosti bogatih donatorjev, ki si želijo nižjih davkov, pa bodo televizijska soočenja.
Romney in Obama se bosta pred volivci javno pomerila trikrat. Najprej 3. oktobra v Denverju (Kolorado), 16. oktobra v Hempsteadu (New York) in 22. oktobra v Boci Ratonu (Florida). Podpredsedniška kandidata Joseph Biden in Paul Ryan se bosta pomerila le enkrat, in sicer 11. oktobra v Danvilleu (Kentucky).
Soočenje podpredsedniških kandidatov za volivce ni pomembno razen tega, da ugotovijo, ali so sposobni prevzeti položaj v primeru tragičnega konca predsednikove kariere. Soočenje med starim demokratskim senatnim mačkom Bidenom, ki je znan po neprevidnih eksplozivnih izjavah, ter mladim republikanskim upom Ryanom pa bo zanimivo za politične navdušence.
Glavna pozornost bo veljala Obami in Romneyju, ki kaj novega glede sebe in nasprotnika sicer ne moreta povedati, lahko pa izkoristita priložnost za zavrnitev medsebojnih kritik.
Pred in po soočenjih bodo kandidati še naprej krožili po ZDA ter se neposredno srečevali z volivci, da si zagotovijo potrebno število elektorskih glasov za zmago na volitvah. Romney ima nekaj več "treninga", saj so imeli republikanci za letošnje volitve kar 27 televizijskih soočenj.
Zmagovalca predsedniških volitev odloča seštevek elektorskih glasov, ki jih kandidat osvoji z zmagami v skupaj 50 zveznih državah. Na voljo je 538 elektorskih glasov, za zmago pa jih je potrebnih 270. Velika večina držav je odločenih že vnaprej in kandidati se tam niti ne trudijo zapravljati denar. Vsi dosedanji izračuni kažejo na vodstvo Obame, ki pa ni dovolj veliko, da bi Romney vrgel puško v koruzo.
Obe kampanji vse moči usmerjata v peščico držav, kjer tekma glede na ankete še ni odločena. Med njimi so Florida, Ohio, Virginija, Severna Karolina, Kolorado, Nevada in po izbiri Ryana zdaj tudi morda Wisconsin. Romney bi lahko morda teoretično izgubil še republikanske države Arizona, Missouri in Indiana, Obama pa Michigan, Pensilvanijo ter Novo Mehiko.