Blejski strateški forum: Mednarodna skupnost bi morala ukrepati v Siriji

Medtem ko se mednarodna skupnost že dve leti in pol odloča, kaj storiti s konfliktom v Siriji, ljudje umirajo, je opozorila glavna tožilka Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) Fatou Bensouda.

"Več kot 100.000 ljudi je bilo ubitih, uporabljeno je bilo kemično orožje (...) Mednarodna skupnost je rekla 'nikoli več', imamo odgovornost, da preprečimo te zločine," je poudarila. Dodala je, da se sicer zaveda, da odločitev ni lahka, vendar jo je treba sprejeti.

Tudi predsednik slovenskega ustavnega sodišča Ernest Petrič je opozoril pred neskončnimi pogovori, medtem ko ljudje v Siriji umirajo. Vprašal se je, zakaj je mednarodna skupnost blokirana; tudi tiste, ki blokirajo ukrepe Varnostnega sveta, bi bilo treba poklicati na odgovornost. "Tudi ti imajo imena," je dejal.

Opozoril je, da bi se morala mednarodna skupnost naučiti kaj iz preteklih primerov, predvsem vojn na Balkanu, kjer se je mednarodna skupnost po njegovih besedah odzivala povsem neprimerno. "Namesto resnih sankcij je sprejela embargo na uvoz orožja za vse strani. Na eni strani ste imeli eno najbolj oboroženih sil na svetu, jugoslovansko armado, na drugi pa nemočne Bošnjake," je spomnil Petrič.

Nekdanji generalni sekretar Združenih narodov "Kofi Annan je rekel 'nikoli več' Srebrenice, Ruande; zdaj pa se zadeva ponavlja v Siriji", je bil še kritičen Petrič.

Veleposlanik Liechtensteina pri ZN in nekdanji predsednik Skupščine pogodbenic Rimskega statuta Christian Wenaweser je pri tem še opozoril, da je uporaba kemičnega orožja in pravzaprav orožja za množično uničevanje resen vojni zločin, ker so žrtve tega nediskriminirajočega orožja običajno predvsem civilisti.

Tudi visoka komisarka ZN za človekove pravice Navi Pillay je opozorila, da je že pred dvema letoma, ko je bilo v Siriji ubitih kakih sto ljudi, v VS ZN predlagala, da primer prevzame ICC, vendar ni bilo zanimanja za zgodnje ukrepanje v konfliktu. Proti pa ni bila le Rusija, je opozorila.

Pillayeva je sicer na panelu, ki je bil namenjen razpravi o mednarodnem kazenskem pravosodju kot pogoju za uspešno gospodarsko prihodnost, izpostavila pomen pravičnosti, postavljanja odgovornih za kršitve človekovih pravic pred roko pravice in pomoč žrtvam. Če se ohranja sistem nekaznovanja tovrstnih grobih kršitev človekovih pravic, ni pravih možnosti za spravo niti za razvoj družbe oz. države, ključno vlogo pri preganjanju odgovornih pa mora igrati mednarodna skupnost, je opozorila visoka komisarka.

Vendar pa ne gre za to, da bi bil zgolj ICC tisti, ki bi moral preganjati tovrstne zločince; predvsem bi morala to vlogo odigrati nacionalna sodišča. ICC pa postavlja standarde in merila za ta sodišča, je dejal Wenaweser.

Direktor mednarodnega pravosodnega programa pri Human Rights Watch Richard Dicker je opozoril na problem "marginalizacije" najbolj resnih zločincev, ki poskušajo v mirovnih pogajanjih doseči imuniteto pred pregonom, dotlej pa ne varčujejo z uporabo vseh sredstev v spopadih.

Opozoril je tudi na nevarnost argumentov, da je najprej treba vzpostaviti mir, nato pa se bomo ukvarjali z iskanjem zločincev. Ti so običajno poraženci v konfliktu, medtem ko želje, da bi sodili tudi nekaterim zmagovalcem, ni tudi zaradi strahu, da bi to lahko ogrozilo gospodarski razvoj države.

Kot sta opozorila Petrič in Wenaweser, ta argument morda lahko vzdrži le, če se gleda gospodarski razvoj ozko v smislu rasti bruto domačega proizvoda. Če pa se gleda na razvoj države holistično, v smislu trajnostnega razvoja, je vladavina prava ključnega pomena, sta prepričana.

Aktualna predsednica Skupščine pogodbenic Rimskega statuta Tiina Intelmann je menila, da ravno pravila, ki jih kroji ICC na mednarodni ravni, pomembno vplivajo tudi na pravila na nacionalnih ravneh in s tem na krepitev vladavine prava ter odpravljanje kulture nekaznovanja odgovornih. S krepitvijo vladavine prava pa se krepi tudi gospodarski razvoj države, je prepričana.