Omenjeno komisijo sta leta 2010 ustanovila deželna vlada in deželni zbor avstrijske Koroške. Kot še navaja Profil, naj bi do Moskve zvesto krilo jugoslovanske tajne službe v 70 letih minulega stoletja skupaj s skrajno levimi koroškimi Slovenci z eksplozijami želelo doseči zaostritev sporov med etničnimi skupinami, kar naj bi bilo za "komunističnega diktatorja Tita pretveza za posredovanje".
Zgodovinarji avstrijske Koroške so med letoma 2010 do 2014 po pisanju Profila proučili na tisoče strani avstrijskih in jugoslovanskih dokumentov, časnikov in knjig ter zaslišali priče. Najbolj odmeven material pa naj bi našli po pisanju tednika prav v arhivih nekdanje jugoslovanske tajne službe v Arhivu Slovenije v Ljubljani.
Kot ob tem navaja Profil, so bili ti arhivi v času konservativne vlade premierja Janeza Janše (2012 do 2013) dostopni brez omejitev, "a so se nato slovenski socialistični politiki, nekdanji visoki funkcionarji komunistične stranke, zbali, da bi na dan prišla njihova vpletenost v takratne akcije tajne službe, zato je bil dostop do arhivov nato bistveno otežen".
Ob pregledu tako jugoslovanskih kot avstrijskih virov je zgodovinarjem po pisanju Profila uspelo, da so v številnih primerih lahko rekonstruirali, katere konkretne osebe stojijo za posameznimi skrivnimi imeni in katere motive je imel Tito.
Profil v članku podrobno opisuje nekatere primere napadov, za katerimi naj bi stala Udba. Ob tem tudi navaja, da naj bi bili na ljubljanskih tajnih dokumentih navedeni operativci Udbe, ki naj bi delovali v mreži poimenovani Sora. Njihova ilegalna imena naj bi bila med drugim Jurij, ing. Kobal, Mulec, Boter, Rastko, Svarun ali Valjhun.
Posamezniki naj bi se v različnih kombinacijah pojavili pri več napadih, zgodovinarjem pa je uspelo, da so razkrili večino storilcev. Svarun bi bil npr. sin koroškega partizana in eden od ključnih ljudi, ki so bili seznanjeni z vsemi akcijami. Danes naj bi se po poročanju Profila ukvarjal s prenočitveno dejavnostjo.
Poleg tega kroga možnih storilcev so po poročanju avstrijskega tednika obstajali tudi aktivisti, ki so delovali na lastno pest ali v sodelovanju s sodelavci Sore. Eden od njih naj bi bil tudi sedaj že umrli miner Johann Hanin iz okolice Pliberka. V njegovi hiši naj bi se sestajali nekateri aktivisti, prav tako naj bi Hanin v skladišču svojega delodajalca, nekega gradbenega podjetja, kopičil eksploziv in orožje, ki so ga odkrili leta 2010, še piše Profil.
