Mreža Sora jugoslovanske tajne policije Udba je imela na Koroškem svoje sodelavce in pri napadih na infrastrukturo in partizanske spomenike so sodelovali tudi avstrijski državljani, razkriva Erste. Med njimi so bili tudi pripadniki slovenskih zamejskih organizacij.
Pri pripravi 896 strani dolgega poročila so Erste in sodelavci v Avstriji, Sloveniji in Nemčiji pregledali 6000 strani in jih še 20.000 prevedli. Med temi so bili tudi dokumenti sodelavcev Udbe, pri delu pa so jim pod noge metali polena, pravi Erste. Sklicujoč se na nacionalno varnost in zakone o zaščiti tajnosti podatkov jim je Generalni direktorat za javno varnost (BMI) na Dunaju onemogočil vpogled v 23 dokumentov, čeprav jim je to pred tem dovolila posebej za ta namen sestavljena komisija. Slovenska tajna služba je takrat sodelovala z avstrijsko in nemško BND, slednja pa je imela vrsto operativcev, ki so iz Gradca podpirali separatistične aktivnosti v Jugoslaviji, je prepričan zgodovinar.
Avtorji so v poročilu korenine konflikta opredelili v dogajanju na avstrijskem Koroškem po letu 1918, razpravljajo tudi o povojni politiki do sedemdesetih let. Posebna pozornost je posvečena 19 bombnim napadom in ne manjka indicev o morebitnih krivcih. Še en del poročila je namenjen aktivnostim Udbe do osemdesetih let.
Agenti Udbe so se v tistem obdobju infiltrirali v varnostno in obveščevalno službo avstrijske vojske na Koroškem in na Štajerskem, najti pa jih je bilo moč tudi v obrambnem in notranjem ministrstvu. V poročilu so analizirani napadi zoper partizanske pomenike in Velikovcu v letih 1953 in 1968 ter zoper jugoslovanski konzulat v Celovcu - Erste je prepričan, da je imela pri tem zraven prste jugoslovanska tajna služba.