Pritisk na Atene se krepi, Cipras naj bi predlagal 12-milijardni reformni paket

Grška vlada z vsemi silami dela na novem varčevalnem in reformnem programu, ki ga mora danes dostaviti v Bruselj, poroča nemška tiskovna agencija dpa. "O drahmi ni govora," je dejal tiskovni predstavnik poslanske skupine vladajoče Sirize v grškem parlamentu, Nikos Filis, na grški televiziji.

Atene bodo po njegovih besedah podpisale le dogovor, ki bo socialno pravičen. Tako se je zavezala vlada, je dodal.

Po poročanju časnika Kathimerini naj bi bil grški paket težak 12 milijard evrov. To je več od prejšnjih načrtov o osmih milijardah evrov pomoči, razlog pa je, da Atene sedaj za letošnje leto namesto 0,5-odstotne gospodarske rasti računajo na triodstotno krčenje gospodarstva.

Neki vladni uradnik, ki ni želel biti imenovan, pa je to številko za tuje medije izpodbijal. Kot je poudaril, na paketu še vedno intenzivno delajo.

Grški mediji medtem soglasno poročajo, da strokovnjaki grškega finančnega ministrstva v Atenah tesno sodelujejo s francoskimi svetovalci. Vse podrobnosti namreč želijo zapisati tako, da bodo posojilodajalci z njimi zadovoljni.

Danes popoldne naj bi z vsebino dokumenta seznanili vodstva grških strank, je poročal državni radio.

Grčija očitno raje sodeluje s Francozi kot pa precej strožjimi Nemci. Predsednik Bundesbank Weidmann je danes menil, da ECB ne bi smela povečati obsega nujne likvidnostne pomoči (ELA) grškim bankam. "Centralne banke morajo pokazati, kje so meje," je dejal Weidmann.

"Kristalno jasno mora biti, da odgovornost za nadaljnji razvoj nosi Grčija in da bo vsaka odločitev o prenosu finančnih sredstev padla na grško vlado in države, ki zagotavljajo pomoč, ne na Svet ECB," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP poudaril na konferenci.

ECB trenutno grške banke drži nad vodo s svojo pomočjo ELA. A je banka obseg te pomoči zamrznila pri okoli 89 milijardah evrov, ta teden pa še zaostrila pogoje, pod katerimi jo lahko grške banke koristijo. Pod takšnimi pogoji so banke po vsej Grčiji že od začetka prejšnjega tedna zaprte, dvigi na bankomatih pa so omejeni.

ELA je podpora bankam območja z evrom, odobrena "v izrednih okoliščinah in posamičnih primerih začasno nelikvidnim institucijam in trgom". Po besedah Weidmanna pa je težava v tem, da je težko razlikovati med nelikvidnostjo in insolventnostjo.

In v primeru Grčije "so dvomi o solventnosti bank legitimni in se vsak dan krepijo", je opozoril Weidmann. Pozdravil je dejstvo, da ELA "ne služi več pokrivanju bega kapitala", ki ga je povzročila grška vlada. To je po njegovem korak naprej in prenaša odgovornost tja, kjer dejansko je - na vlade in parlamente.

"V vsakem primeru evrosistem ne bi smel povečati likvidnostnih določil, kapitalske kontrole pa morajo ostati veljavne, dokler ne bodo vse stranke pristale na ustrezen podporni paket in dokler ne bo zagotovljena solventnost tako grške vlade kot grškega bančnega sistema," je menil.

Evropski komisar Moscovici, pristojen za gospodarske in denarne zadeve, je od Grčije danes znova zahteval celovite in konkretne predloge reform. Te morajo na mizo nujno priti še danes, je spomnil. Ob tem pa je dodal, da v območju evra vsi želijo, da Grčija ostane članica monetarne unije.

Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je podobno poudaril, da Evropa od Aten potrebuje "konkretne in realistične" predloge reform do konca tega dne. Po telefonskem pogovoru z grškim premierjem Aleksisom Ciprasom je zagotovil, da bodo predloge Grčije morali spremljati enako realistični predlogi za vzdržnost grškega dolga s strani upnikov. "Le v tem primeru bomo vsi zmagali," je dejal.

Ostra pa je bila v sredo prva dama Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde, ki je v govoru na inštitutu Brookings v Washingtonu dejala, da se je Grčija spravila v konflikt s skladom. Sedaj gre za akutno krizo, je opozorila, a dodala, da je IMF zavezan iskanju rešitve. Za IMF po njenih besedah tabu ni niti razprava o prestrukturiranju dolga, kar so doslej upniki na evropski strani odločno zavračali.