Milley je tekom novinarske konference, med katero se je skupaj z obrambnim ministrom ZDA Lloydom Austinom dotaknil tudi Kitajske in Tajvana, namigoval, da bi bil sedaj morda za Ukrajino pravi čas, da se začne pogajati z Rusijo s pozicije moči.
"Ukrajinci so dosegli izjemen uspeh z obrambo Harkova in Hersona. Verjetnost, da bodo Rusi dosegli svoj strateški cilj, je enaka ničli. Kljub temu pa bo popolna osvoboditev vsega ozemlja, ki ga je zasedla Rusija, izjemno težavna. Moskva okupira okrog 20 odstotkov ukrajinskega ozemlja, to območje je dolgo približno 900 kilometrov in sega do 80 kilometrov globoko. Utrpeli so ogromne izgube, vendar so se z mobilizacijo okrepili," je dejal Milley in ponovil prepričanje, da se Moskva želi pogajati.
Vendar pa je zagotovil, da je odločitev o tem na strani Ukrajine, ZDA in zavezniki pa bodo Kijevu še naprej pomagali z opremo in drugo pomočjo. Milley je dejal, da pričakuje, da bodo Ukrajinci nadaljevali z boji tudi čez zimo. "Vedno ponavljamo, da se bodo o tem odločili Ukrajinci, ne pa mi. Mi jih bomo podpirali, dokler bo to potrebno," je dodal minister Austin.
"Pregon Rusov iz Ukrajine bo zelo težaven in do tega ne bo prišlo v naslednjih dveh tednih, razen če se ruska vojska sesuje, kar ni verjetno," je dejal Milley, ki je po odmevni eksploziji na Poljskem brez uspeha skušal vzpostaviti stik z načelnikom ruskega generalštaba Valerijem Gerasimovim.
To sproža skrbi glede nujnih komunikacij vojaških vrhov držav v času nevarnih zaostritev. Če bi se zahodni voditelji odločili, da je bila raketa izstreljena iz Rusije, bi morali ukrepati zaradi napada na članico zveze Nato in domine bi potem lahko padale vse do jedrskega spopada.
Zveza Nato je potem ugotovila, da je šlo za eksplozijo rakete ukrajinske zračne obrambe in eskalacije vojne za zdaj ne bo, čeprav ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski vztraja, da je šlo za eno od več kot 100 raket, s katerimi so Rusi v torek napadli energetsko infrastrukturo Ukrajine.
"Namerno ciljanje civilne energetske infrastrukture, povzročanje pretirane kolateralne škode in nepotrebnega trpljenja civilistov je vojni zločin," je dejal Milley in poudaril, da Moskva ni dosegla niti enega svojega cilja v spopadu. "Jasno je, da ruska volja za boj ne dosega ukrajinske. Rusi so izgubili strateško, operacijsko in taktično," je dejal Milley.
Podobno velika politična, geopolitična in strateška napaka, kot je bila ruska z Ukrajino, se po besedah Milleyja obeta tudi Kitajski, če se odloči za napad na Tajvan. Menil je, da kitajska ljudska armada, ki se je nazadnje bojevala v Vietnamu leta 1979, nima ne izkušenj in ne podlage za vojaški napad.
"Ljudje spoznavajo, da je vojna na papirju nekaj povsem drugega kot prava vojna. Ko se preliva kri, ko ljudje umirajo, ko raznese tanke, zadeve delujejo malce drugače," je dejal general. Kitajska bi lahko sprožila napad z bombami in raketami, vendar pa bi bilo zavzetje gorate in gosto poseljene države izjemno težka vojaška naloga.
Milley je ob tem kitajskega predsednika Xi Jinpinga ocenil kot "racionalnega igralca". "Mislim, da ocenjuje stvari glede na ceno, korist in tveganje. Menim, da bo sklenil, da bi bil napad na Tajvan v bližnji prihodnosti pretirano tvegan in bi se končal s polomijo kitajske vojske. To bi zavrlo Kitajsko na poti, da postane vodilna gospodarska in vojaška sila," je dejal Milley.