To, da so strani dosegle načelen tehnični dogovor, je včeraj dejala tiskovna predstavnica Evropske komisije Annika Breidthardt in dodala, da je treba razčistiti še nekaj podrobnosti. "Česar trenutno še nimamo, je dogovor na politični ravni," je povedala.

Katere manjše podrobnosti je treba še razčistiti, komisija po poročanju tujih tiskovnih agencij ni želela komentirati, prav tako Breidthardtova ni izdala informacij o dokončnem obsegu triletnega programa pomoči Grčiji. Grška vlada je ločeno sporočila, da bo težak okoli 85 milijard evrov.

Včeraj se je odvila živahna diplomatska aktivnost. Predsednik komisije Jean-Claude Juncker je že imel na urniku več telefonskih pogovorov, med drugim je govoril z nemškim finančnim ministrom Wolfgangom Schäublejem, govoriti pa namerava še z nemško kanclerko Angelo Merkel in francoskim predsednikom Francoisom Hollandom.

Popoldne se je zgodila tudi telekonferenca predstavnikov članic EU, ki so v svojih ocenah dogovora dali "pozitivne signale", je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Morda ji bo danes sledila še kakšna telekonferenca, iz tega pa bo mogoče oceniti, ali ima dogovor na strokovni ravni podporo evrskega območja.

Viri blizu grške vlade so že pred tem sporočili, da je Grčija včeraj zjutraj z mednarodnimi posojilodajalci dosegla dogovor o tretjem programu pomoči v zadnjih petih letih, a je nato postalo jasno, da vendarle še niso uskladili vseh vprašanj. Finančni minister Evklid Cakalotos je novinarjem dejal le, da morajo rešiti "le še eno ali dve podrobnosti".

Grška vlada je medtem popoldne grški parlament pozvala, naj skliče plenarno sejo in naj o dogovoru glasuje v četrtek. V petek naj bi o njem nato odločali tudi finančni ministri območja evra. Dogovor bodo morali potrditi tudi poslanci v nekaterih članicah.

Grčija mora 20. avgusta ECB poplačati 3,4 milijarde evrov, zato so si v Atenah prizadevali, da bi kar najhitreje sklenili dogovor o pomoči, brez katere država ne bo mogla poplačati dolgov.

Vlada je morala v zameno za pomoč obljubiti številne reforme. Po poročanju grškega časnika Kathimerini se je med drugim zavezala tudi k zvišanju davkov za ladjarje in zmanjšanju subvencij za kmete. Okrepili bodo boj proti davčnim utajam in postopoma zviševali pokojninsko dobo. Še pred prejetjem prve tranše finančnih pomoči mora Grčija nemudoma uveljaviti 35 ukrepov.

Grška vlada je ponoči po neuradnih informacijah določila tudi proračunske cilje za prihodnja leta. Letos naj bi primarni primanjkljaj dosegel 0,25 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), prihodnje leto pa naj bi primarni presežek dosegel 0,5 odstotka, v letu 2017 1,75 odstotka in v letu 2018 3,5 odstotka BDP.