Poljska obeležuje padec komunizma

Obama, ki je danes prispel v Varšavo, z obiskom na Poljskem začenja turnejo v Evropi, drugo v dveh mesecih, v okviru katere bo ob 70. obletnici zavezniškega izkrcanja obiskal še Normandijo in se v Bruslju udeležila vrha skupine G7. Obama se bo med turnejo posvetil predvsem krizi v Ukrajini, o čemer se bo v sredo v Varšavi pogovarjal z novim ukrajinskim predsednikom, ki bo posle uradno prevzel v soboto.

Slovesnosti ob pomembni obletnici za Poljsko bodo tudi sicer spričo ukrajinske krize, ki je Rusijo in Zahod znova postavila na različna bregova, imele še poseben odmev. Kot je dejal namestnik svetovalke za nacionalno varnost ZDA Ben Rhodes, bo šlo za pomemben trenutek, "ko se bomo ozrli v preteklost in videli, kako je poljska demokracija zmagala". V govoru v Varšavi naj bi Obama poudaril, da sedanja gospodarska rast in napredek Poljske "pošiljata pomembno sporočilo Ukrajini".

Ameriški predsednik se je v Varšavi že sešel s poljskim kolegom Bronislawom Komorowskim, sestal pa se bo tudi premierom Donaldom Tuskom, ob obletnici prelomnih volitev pa bodo v Varšavi tudi predsedniki držav Vzhodne in Srednje Evrope. Komorowski in Obama bosta po napovedih že danes skupaj gostila srečanje predsednikov Bolgarije, Hrvaške, Češke, Estonije, Madžarske, Latvije, Litve, Romunije in Slovaške in tudi na tem srečanju naj bi bila prva tema Ukrajina.

Obama naj na srečanju odgovarjal na očitke, da po ruski priključitvi Krima v marcu ni storil dovolj. Voditeljem naj bi zagotovil, da so ZDA zavezane zaščiti varnosti svojih zaveznic v Natu. Temi srečanja naj bi bili tudi energetska varnost v regiji in prihodnji vrh zveze Nato septembra v Walesu.

S Porošenkom, ki bo položaj prevzel v soboto, se bo Obama sešel v sredo. Srečanje naj bi bilo na prvem mesto priložnost za neposredno sporočilo, da nameravajo ZDA sodelovati z vlado v Kijevu in tako pomagati stabilizirati gospodarstvo, dati dodatno pomoč in potrditi ameriško podporo zmanjševanju napetosti.

Na Poljske sicer ob obletnici prirejajo številne dogodke. Uradna slovesnost bo v sredo opoldne.

Volitve 4. junija 1989 so bile del predhodnega dogovora med poljsko komunistično oblastjo in sindikatom Solidarnost Lecha Walese, katerega delovanje je bilo v skladu z dogovorom po osmih letih spet dovoljeno.

Te volitve še zdaleč niso bile povsem svobodne - medtem ko so se za 100 sedežev v senatu lahko potegovali vsi, je bilo v spodnjem domu parlamenta, sejmu, Solidarnosti na voljo le 161 od 460 sedežev. A rezultati so osupnili vse, celo glavne aktiviste Solidarnosti. Ta je v senatu osvojila 99 sedežev in vseh 161 sedežev, ki so ji bili na voljo v sejmu.

Volitvam je sledil miren zaton komunistične vladavine, ki je odprl vrata novi "težko kategornici" Srednje Evrope, ocenjuje francoska tiskovna agencija AFP. Poljski prehod v kapitalizem je bil sicer krut, a so državi mnogi številni kmalu zavidali. Država se je najprej soočila z bankrotom, njeni novi voditelji pa so nanj odgovorili s t. i. šok terapija reformami, ki so v letu 1992 vodile v gospodarsko rast, ki še vedno traja.

Poljski bruto domači proizvod (BDP) se je v zadnjih 25 letih več kot podvojil, izvoz pa se od leta 1989 povečal za 15-krat in je bil lani vreden 211 milijard evrov. Poljska, ki šteje 38 milijonov prebivalcev, je med največjimi prejemnicami sredstev iz strukturnih skladov EU, od vstopa v povezavo pred desetletjem pa je svojo infrastruktura izboljšala do neprepoznavnosti. Z bogatimi naložbami v kmetijsko in prehransko industrijo se je Poljska razvila tudi v eno izmed največjih evropskih izvoznic kmetijskih pridelkov.

Tranzicija sicer ni bila povsem gladka. Zaradi vztrajne brezposelnosti je domovino v zadnjem desetletju zapustilo okoli dva milijona večinoma mladih Poljakov. Strokovnjaki zato že svarijo, da bi lahko nadaljnji beg možganov škodil gospodarski rasti v prihodnjih letih.

Gledano v celoti pa so bile spremembe vendarle pozitivne, Poljska pa želi na podlagi tega v prihodnje igrati tudi v politični prvi ligi. V ospredje je že stopila med ukrajinsko krizo, na kar kaže tudi dejstvo, da se bo Obama s Porošenkom srečal na njenih tleh. Poleg tega pa oči meče tudi na najvišje položaje v Evropski komisiji in je nedavno zunanjega ministra Radoslawa Sikorskega predlagala za prihodnjega vodjo diplomacije EU.