Besni Čehi z jajci nad proruskega predsednika Zemana

Že zjutraj so se Čehi začeli zbirati na ulici Narodni trida v središču mesta, kjer so bili nasilno zatrti protesti 17. novembra 1989. Med tistimi, ki so na prizorišču položili cvetje in prižgali sveče, so bili tudi številni vodilni politiki, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Češki premier Bohuslav Sobotka je dogodke izpred 25 let označil za "pomemben in pozitiven trenutek, ki je Čehom prinesel svobodo". Nato se je odpravil na pot v Washington, kjer bo v poslopju kongresa odkril doprsni kip nekdanjega disidenta in nato predsednika države Vaclava Havla, ki je postal ena od simbolnih figur žametne revolucije.

Na slovesnosti v Pragi je predsednik Miloš Zeman povabil kolege iz Slovaške, Nemčije, Poljske in Madžarske - Andreja Kisko, Joachima Gaucka, Bronislawa Komorowskega in Janosa Aderja. Peterica predsednikov se je pred tem letos dogodkov iz prelomnega leta 1989 spominjala že v Varšavi, Budimpešti in Leipzigu, v nedeljo pa je obletnico žametne revolucije obeležila v Bratislavi. Tam se jim je pridružil tudi ukrajinski predsednik Petro Porošenko.

Zeman je goste najprej sprejel na praškem gradu, nato pa so imeli na programu še odprtje razstave o protestih iz novembra 1989 in razpravo s študenti čeških univerz in visokih šol.

Ob robu včerajšnjih slovesnosti je med 1000 in 2000 protestniki izražalo nasprotovanje Rusiji naklonjenih stališč češkega predsednika Zemana. Ta je nedavno do Kremlja kritično skupino Pussy Riot označil za "pornografsko skupino" in branil dolgoletni zapor nekdanjega oligarha in nasprotnika ruskega predsednika Vladimirja Putina, Mihaila Hodorkovskega.

Zemana so z glasnim žvižganjem pričakali v praškem predelu Albertov, kjer so odkrili spominsko ploščo v spomin na dogodke iz leta 1989, in ga obmetavali z jajci ter pozivali k odstopu. Simbolično so mu podelili rdeč karton. Varnostniki so tako Zemana kot ostale predsedniki ščitili z dežniki, a je eno od jajc vseeno zadelo tudi Gaucka.

Zeman je kljub temu nastopil na govorniškem odru in dejal, da se ni bal pred 25 leti, ko se je udeležil protestov proti komunističnim oblastem, niti se ne boji danes.

Žametno revolucijo je 17. novembra sprožil študentski protest, ki so ga oblasti nasilno zatrle. V naslednjih dneh se je število protestnikov vztrajno večalo in 26. novembra se jih je v Pragi zbralo že 700.000.

V luči razmer doma in v drugih državah Vzhodnega bloka se je komunistična vlada 28. novembra z demokratskim Državljanskim forumom pod vodstvom Vaclava Havla začela pogajati o predaji oblasti. 29. decembra je bil Havel izvoljen za predsednika države.

Leta 1992 sta se Češka in Slovaška odločili iti ločeno pot, na katero sta kot samostojni državi uradno stopili 1. januarja 1993.