Pogajanja o brexitu so se začela ob dvomih, da bo britanski pogajalec ostal na položaju

Glavna prednostna naloga bo odpraviti negotovosti v povezavi s pravicami državljanov. Glavna pogajalca Michel Barnier in David Davis sta prvo srečanje označila za koristno in zelo produktivno.

Dogovorili so se o časovnem okviru, organizaciji in prioritetah, je poudaril glavni pogajalec EU Barnier. Omenil je tri ključne pogajalske skupine: o pravicah državljanov, finančni poravnavi in drugih ločitvenih vprašanjih.

Namestnika glavnih pogajalcev, Sabine Weyand in Olly Robbins, bosta začela dialog o rešitvah za vprašanja v povezavi z irskim otokom, pri čemer bo v ospredju zaščita velikonočnega dogovora in zagotovitev čim bolj nevidne meje.

Takšna opredelitev prednostnih nalog je takoj sprožila očitke, da je vprašanje meje na irskem otoku odrinjeno na stranski tir, da je drugorazredno. Oba pogajalca sta to odločno zanikala. Zatrdila sta, da je ravno obratno in da je to izjemno občutljivo in tehnično zahtevno vprašanje, ki terja posebno obravnavo.

Strani sta se dogovorili tudi o strukturi pogajanj: pogajali se bodo en teden na mesec, preostali čas pa bodo pripravljali stališča in jih izmenjevali, je pojasnil Barnier.

Oba pogajalca sta prvi sestanek opisala pozitivno. Barnier je poudaril, da so začeli na pravi podlagi, kar je bistveno, saj časa ni veliko, ter da je bil sestanek "koristen in pomemben". Davis je pogovore opisal kot "zelo produktivne" in izpostavil, da je konstruktiven pristop obeh strani spodbuden.

Svoj pristop je Barnier ponazoril s citatom enega od očetov evropskega projekta Jeana Monneta: "Nisem ne optimist ne pesimist. Sem odločen."

Tudi glavni britanski pogajalec, minister za brexit Davis je razpoloženje ponazoril s citatom - Winstona Churchilla: "Pesimist vidi težave v vsaki priložnosti, optimist pa priložnosti v vsaki težavi." Oba citata je združil in povzel, da je sam "odločen optimist".

Ob podobnosti večine ključnih sporočil obeh pogajalcev je bila očitna razlika v tem, da je vprašanje finančne poravnave omenjal le Barnier, Davis pa je izpostavljal le vprašanji pravic državljanov in meje na irskem otoku.

Davis je sicer včeraj v Bruslju še sporočil, da bo britanska premierka Theresa May na vrhu EU ta konec tedna predstavila osvežena britanska stališča, čez teden dni pa naj bi objavili tudi podroben dokument s stališči, ki bo britansko izhodišče za pogajanja.

Ta dokument na strani EU pričakujejo z velikim zanimanjem, je poudaril Barnier. Na evropski strani so v pričakovanju pogajanj neuradno vseskozi izpostavljali obup zaradi nejasnih in ohlapnih britanskih stališč.

Prvi sestanek v pogajanjih o brexitu je na sploh potekal v senci vprašanja, kako dolgo bo Davis v omenjeni vlogi in kako zanesljiv partner je glede na kaotičnost političnih razmer na Otoku.

Zdi se, da je na prvem sestanku obveljala volja 27 članic EU - tako temeljno načelo postopnega pristopa, torej najprej dogovor o ločitvi, nato o prihodnjih odnosih, kot tudi tri ključne prioritete.

Davis se je moral zato braniti pred očitki britanskih novinarjev, da je pristal na vse predloge EU in ali je to zgodnje znamenje šibkosti v pogajanjih. Odgovoril je, da ni pomembno, kako začneš, temveč kako končaš pogajanja.

Oba pogajalca sta izpostavila tudi že dobra znana stališča obeh strani.

"Pošten dogovor je mogoč in občutno boljši kot noben dogovor," je poudaril Barnier. Zatrdil je, da si bo prizadeval za urejen izstop, in to skupaj z Združenim kraljestvom, ne proti njemu, a da seveda Britanija kot nečlanica ne more imeti enakih pravic in ugodnosti, kot jih je imela kot članica.

Davis je ponovil, da želi njegova država izstopiti tako iz notranjega trga kot iz carinske unije. Na očitke o zmedi v britanski politiki je odvrnil, da se britansko stališče ni prav nič spremenilo.

Barnier je v odzivu na vprašanja in sodbe britanskih medijev še izpostavil, da v pogajanjih o brexitu ne gre za koncesije, kazni ali maščevanje, temveč preprosto za izvajanje britanske odločitve o izstopu.

Pri tem po besedah glavnega pogajalca unije nihče ne sme podcenjevati teže človeških, socialnih, finančnih, gospodarskih, političnih in pravnih posledic razdrtja odnosa, ki se je gradil 44 let.