državna meja Svet24.si

Italija bi prekinila schengenski sporazum s ...

jesenice alge Svet24.si

Madež na Savi Dolinki je naraven pojav

nov ct aparat, Pavel Berden in Dimitrij Kuhelj Necenzurirano

Bolniki v UKC Ljubljana ostajajo brez preiskav. ...

koscek erika Reporter.si

Poslovne skrivnosti partnerja Erike Žnidaršič: ...

kidd doncic Ekipa24.si

Kakšno je najnovejše zdravstveno stanje Luke ...

Barron pred nekaj meseci .. Odkrito.si

Barron Trump - Za to je zaslužna slovenska kri!

pogacar 1 Ekipa24.si

Tako malo je manjkalo! Tukaj je posnetek, ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Svet

Podpredsednik hrvaške vlade Petrov ne izključuje možnosti predčasnih volitev

Deli na:
Podpredsednik hrvaške vlade Petrov ne izključuje možnosti predčasnih volitev

Foto: Facebook

Podpredsednik hrvaške vlade in vodja stranke Most neodvisnih list Božo Petrov je včeraj v Omišu dejal, da obstaja možnost, da bodo na Hrvaškem jeseni predčasne parlamentarne volitve, če nekateri partnerji v vladi ne bodo opravili svojega dela. Petrov je s tem prvič javno potrdil medijska ugibanja o predčasnih volitvah zaradi nesoglasij v vladi.

Kot je Petrov povedal novinarjem, pričakuje, da bo vlada do jeseni pripravila nekaj ključnih reformnih zakonov, za katere si prizadeva Most. V tem obdobju si želi tudi boljše komunikacije med partnerji v vladi in manj blokiranja zakonov. Če ne bo soglasja znotraj vlade, pa Petrov ne izključuje predčasnih parlamentarnih volitev.

Ob tem je zatrdil, da ne bo nobenega preoblikovanja parlamentarne večine, temveč so rešitev za krizo vlade nove parlamentarne volitve. V prejšnjih dneh je bilo slišati veliko izjav predstavnikov manjših vladnih strank, da že obstaja nova parlamentarna večina, v kateri ni več Mosta, a konkretnih številk, kako naj bi prišlo do tega, ni predstavil nihče.

Vladna večina že skoraj mesec dni ne more zbrati kvoruma v saboru, da bi poslanci lahko glasovali o predlogih zakonov. V saboru praviloma o predlogih zakonov glasujejo ob petkih, prejšnji petek pa je bil že tretji zapored, ko kvoruma ni bilo, ker je tudi opozicija bojkotirala glasovanje, da bi pokazala nemoč vladajočih.

Prejšnji petek je prišlo tudi do nezadovoljstva v poslanski skupini največje vladne stranke HDZ, ker nekateri njeni poslanci niso opravičili svoje odsotnosti med glasovanjem.

V HDZ se pripravljajo na svoj kongres, na katerem bodo 28. maja volili člane glavnih teles stranke. Takrat bo tudi jasno, ali si bo podpredsednik vlade in predsednik stranke Tomislav Karamarko zagotovil nedvomno podporo, potem ko je kot edini kandidat za predsednika stranke prejšnji mesec zmagal na volitvah v HDZ. Potem bo verjetno znano tudi stališče HDZ glede predčasnih volitev, ki jih zaenkrat zavračajo.

Vlada in HDZ sta obremenjena tudi zaradi afere, v kateri se je znašel Karamarko, ko so mediji razkrili pogodbo o poslovnih povezavah njegove soproge Ane Karamarko z največjim lobistom madžarskega Mola na Hrvaškem Josipom Petrovićem, ki je tudi Karamarkov dolgoletni prijatelj.

Komisija za odločanje o navzkrižju interesov bo v sredo odločila, ali bodo sprožili postopek proti Karamarku. Pričakovati je, da bo glavna opozicijska stranka SDP predvidoma v sredo sprožila tudi uradno zahtevo za glasovanje o nezaupnici Karamarku zaradi omenjene afere.

Njegova soproga je namreč priznala, da je od Petrovića za oglaševalske storitve prejemala denar več kot dve leti, do decembra lani, torej po lanskih parlamentarnih volitvah, na katerih je zmagala HDZ s Karamarkom kot kandidatom za premierja.

Razprava o nezaupnici mora potekati najkasneje 30 dni po vložitvi zahteve. Hrvaški mediji ugibajo, da opoziciji manjka pet glasov za zrušitev vlade.

Kljub očitni nestabilnosti vlade in trenjem med vladnimi strankami, ki so zbrane v desni Domoljubni koaliciji s HDZ in Mostom na čelu, premier Tihomir Orešković vztraja pri optimističnih izjavah. Tudi včeraj je dejal, da je vlada stabilna in da v Banskih dvorih ne bo nobenih sprememb. Po izbruhu afere s Karamarkovo soprogo je prejšnji teden izrazil prepričanje, da Karamarko ni ogrožal nacionalnih interesov.

Hrvaška vlada in Mol sta eden proti drugemu sprožila postopka mednarodne arbitraže zaradi upravljavskih pravic v Ini. Karamarko je po prihodu v vlado večkrat izjavil, da mora Hrvaška izstopiti iz arbitraže, čemur pa Most odločno nasprotuje.