Po napadu na veleposlaništvo ZDA v Irak pošiljajo dodatnih 750 vojakov

Na tisoče podpornikov iraških oboroženih skupin, ki so blizu Iranu, se je v torek zbralo pred ameriškim veleposlaništvom, kjer so izražali jezo zaradi ameriških letalskih napadov, v katerih je bilo minuli konec tedna ubitih 25 borcev proiranskih milic.

Protestniki so brez težav prečkali nadzorne točke pred vhodom v sicer močno zavarovano t. i. zeleno cono in prišli do ameriškega veleposlaništva, kjer so vdrli na območje okrog poslopja kompleksa. Notranjim varnostnim silam jih je uspelo zadržati, a so zunaj nato postavili šotore in naznanili, da bodo vztrajali do odhoda ameriških sil iz države.

Zjutraj se je množica znova približala obzidju, ki jih ločuje od kompleksa, in zažigala ameriške zastave. V odziv so varnostne sile proti njim spet posredovale s solzivcem. Iraške varnostne sile na območju so se ob tem razkropile, a kmalu so prispele okrepitve zvezne policije in nemiri so se po poročanju francoske tiskovne agencije AFP pomirili.

ZDA so za napad okrivile Iran, obenem pa so pritisnile na iraške varnostne sile, naj okrepijo svojo dejavnost, saj jih je presenetilo, s kakšno lahkoto so protestniki dosegli veleposlaništvo.

V odgovor na dogajanje ZDA poleg tega v Irak pošiljajo dodatnih 750 vojakov, ki se bodo pridružili 5000 vojakom, ki so že v državi. "Napotitev je primeren in preventiven ukrep, sprejet v odziv na povečano raven grožnje proti ameriškemu osebju in poslopjem, kakršni smo bili priče danes v Bagdadu," je v torek sporočil Esper.

Na veleposlaništvo je sicer že ponoči prispela ekipa za hitro odzivanje iz vrst ameriških marincev, da bi okrepila tamkajšnje varovanje. Nihče izmed članov osebja v napadu ni bil poškodovan, ZDA veleposlaništva tudi ne nameravajo evakuirati. Tja se z dopusta vrača tudi veleposlanik Matthew Tueller.

Napad po pisanju AFP usmerja pozornost na napete odnose med ZDA in Irakom, ki jih predstavniki obeh držav opisujejo kot morebiti najhladnejše v več letih. Bagdad ima tesne vezi tako z ZDA kot Iranom in se boji, da bi postal ujet v vrtincu vse večjih napetosti med njima.

Ameriški predsednik Donald Trump je v torek dejal, da ne pričakuje vojne z Iranom. "Ne zdi se mi, da bi se to lahko zgodilo," je dejal v odgovoru na novinarsko vprašanje na Floridi, preden se je odpravil na novoletno praznovanje. Kot je dodal, ima rad mir.

Nedeljske povračilne letalske napade ZDA na proiransko paravojaško skupino v Iraku je danes ostro obsodil iranski vrhovni vodja ajatola Ali Hamenej.

"Iranska vlada, narod in jaz močno obsojamo zlonamernost ZDA," je zapisal na Twitterju. Odgovoril je tudi Trumpu, ki je odgovornost za dogajanje v Bagdadu na Twitterju pripisal Iranu. "Prvič, ničesar ne morete storiti. Drugič, če bi bili logični - kar pa niste -, bi videli, da vas zaradi zločinov v Iraku, Afganistanu ... države sovražijo," je tvitnil Hamenej. Pri tem je dodal, da Iran ne želi vojne, vendar bo odločno branil interese, dostojanstvo in veličino naroda. Če ga bo kdo ogrožal, se bo brez oklevanja s tem soočil in udaril nazaj, je še zapisal.