Po mnenju republikancev za napade v Parizu odgovoren Obama

Glede na to da Obama ni pripravljen poslati kopenskih enot v Irak ali Sirijo, kjer Islamska država (IS), ki je prevzela odgovornost za napade v Parizu, zaseda velika območja, so njegove možnosti za razširitev kampanje proti tej teroristični organizaciji precej omejene.

Večina ameriških analitikov, ki niso strankarsko navijaški, meni, da predsedniku ostane na voljo le pošiljanje malce večjega števila pripadnikov posebnih enot v obe državi, približanje ameriških vojaških svetovalcev bojnim črtam in napotitev strokovnjakov, ki bodo pomagali letalom mednarodne koalicije pri določanju tarč napadov.

Zveza Nato je v vsej svoji zgodovini doslej le enkrat uporabila 5. člen pogodbe, ki govori o tem, da je napad na eno članico napad na zavezništvo in vse njegove članice. To je bilo po terorističnih napadih na ZDA 11. septembra 2001.

Iz Francije sicer prihajajo zelo bojevite izjave državnega vrha in napovedi povračilnih ukrepov, ki pa jih brez pomoči Natovih zaveznic na čelu z ZDA verjetno ne bo mogoče izpeljati.

Bela hiša je po sobotnem zasedanju sveta za nacionalno varnost izdala kratko sporočilo za javnost, ki pravi, da se je Obama seznanil z informacijami o napadih v Parizu in da ZDA nimajo razlogov za dvom v to, da je zanje odgovorna IS. ZDA bodo nadaljevale operacije proti IS v sodelovanju s Francijo, Obama pa je - po ugotovitvi obveščevalcev, da neposrednih groženj za ZDA sicer ni - ameriškim ambasadam po svetu naročil, naj okrepijo varovanje.

Medtem ko so se demokratski predsedniški kandidati v odzivih omejili na izraze sožalja in solidarnosti s Francijo, so si dali republikanci duška in pri tem skorajda bolj kot teroriste napadli Obamo.

Donald Trump si je prislužil jezen odziv francoskega veleposlanika Gerarda Arauda, ko je ponovno objavil svoj januarski tvit, v katerem je po napadih na pariško revijo Charlie Hebdo kritiziral prepoved nošnje orožja v Franciji. Araud je Trumpa označil za mrhovinarja brez človeškega dostojanstva.

Trump je med kampanjo v soboto ponavljal, da bi bilo v Parizu povsem drugače, če bi imeli ljudje pri sebi orožje. Večino kritik pa je namenil Obami, ki je v pogovoru za televizijo ABC v četrtek izjavil, da je zaveznikom uspelo omejiti IS.

Trump je dejal, da ameriška vlada sploh ne ve kaj dela, kritiziral pa je tudi Obamov domnevni načrt, da v ZDA spusti 250.000 sirskih beguncev. Sirskih beguncev sicer noče noben republikanski kandidat.

Teksaški senator Ted Cruz je prav tako pozival k ustavitvi pritoka beguncev v ZDA, čeprav tega pritoka ni, Obami pa priporočil, naj neha govoriti o vojni proti nasilnim skrajnežem in začne govoriti o vojni proti radikalnim islamistom. Priporoča še, naj Obama med bombardiranjem teroristov ne pazi preveč na civilne žrtve, saj je treba biti tako brezobziren, kot je sovražnik.

Dolgoletni kritik Obamove politike do IS, republikanski senator John McCain je Obamo pozval, naj se že enkrat zresni in ukrepa v skladu z dejstvom, da je IS neposredna grožnja za varnost ZDA.

McCain ne kandidira za predsednika in si lahko privošči pozive za napotitev kopenskih enot ZDA v Irak in Sirijo. Republikanski kandidati se medtem pritožujejo nad Obamo, a nobeden ne ponudi konkretne drugačne rešitve, še najmanj pa so pripravljeni jasno reči, da morajo ZDA vojno, ki so jo začele leta 2003 v Iraku, končati z vsemi sredstvo - torej tudi z novo kopensko ofenzivo.

Jeb Bush, Marco Rubio in Ben Carson zagovarjajo vzpostavitev območja prepovedi letenja, čeprav IS nima letal. S tem se strinja tudi demokratska predsedniška kandidatka Hillary Clinton.

Zadnja anketa univerze Quinnipiac je ugotovila, da 54 odstotkov Američanov podpira napotitev kopenskih enot v Irak, proti pa jih je 38 odstotkov. Za Sirijo takšne pripravljenosti še ni. Pri Iraku so volivci povsem strankarsko razdeljeni. Republikanci menijo, da je za godljo tam kriv Obama, ker je umaknil vojsko iz Iraka, demokrati pa krivijo Georga Busha mlajšega, ki je sploh začel vojno.

Republikanci so sicer dobili nekaj svežega političnega streliva od samega Obame, ki je nedavno res dejal, da so zavezniki uspešno omejili IS. Njegovi svetovalci zdaj pojasnjujejo, kaj je v resnici mislil. Menda to, da so IS odvzeli 20 odstotkov osvojenega ozemlja, niso pa zmanjšali zmogljivosti teroristov za napade v zahodnih in drugih državah.

V nerodnem položaju se je znašel tudi državni sekretar John Kerry, ki je po potrditvi petkove novice o usmrtitvi vidnega člana IS Džihadističnega John, teroristom sporočil, da so jim dnevi šteti. Še isto noč se je zgodil Pariz.