Plenković toži, da poteze Ljubljane in Budimpešte niso dobronamerne

Ocenil je, da so poteze Ljubljane in Budimpešte napačne in da niso dobronamerne.

Plenković je na včerajšnjem začetku jesenskega zasedanja hrvaškega parlamenta odgovarjal na vprašanja poslancev, med drugim tudi o odločitvah Slovenije in Madžarske, da ne bosta podprli vstopa Hrvaške v OECD zaradi bilateralnih razlogov.

Poslanec največje hrvaške opozicijske stranke SDP in nekdanji namestnik zunanje ministrice Joško Klisović je Plenkovića vprašal za oceno dejstva, da obstaja skupno stališče držav članic EU iz leta 2007, da bodo kot članice OECD obvezno podpirale vstop članic unije, ki si za to prizadevajo.

"Stališče Slovenije in Madžarske je nasprotno skupnemu stališču EU. Doživljam ga kot napačno in zagotovo ne dobronamerno," je povedal hrvaški premier.

Klisović se je posebej ozrl na Madžarsko, ki je potrdila, da bo nasprotovala članstvu Hrvaške v OECD zaradi odnosa do madžarske energetske družbe Mol in predsednika uprave podjetja Zsolta Hernadija. Hrvaškega premierja je vprašal, ali se mu zdi smiselna pojasnitev madžarske odločitve, ki sta jo madžarski premier Viktor Orban in predsednik države Janos Ader v torek predstavila med obiskom hrvaške predsednice Kolinde Grabar-Kitarović v Budimpešti.

Hrvaška predsednica je novinarjem dejala, da sta ji madžarska gostitelja zagotovila, da odločitev Madžarske ni povezana s slovensko blokado zaradi arbitraže niti z dejstvom, da bi Budimpešta "v tem paketu želela izsiljevati Hrvaško". Kot je dejala, gre za zaščito madžarskih poslovnih interesov, "ker OECD ni politična, temveč ekonomska organizacija".

"Hrvaška in Madžarska lahko imata odprta vprašanja, a ni dobro odprto nasprotovati članstvu Hrvaške v OECD. Tudi novemu hrvaškemu veleposlaniku v Budimpešti smo naročili, naj posreduje takšno sporočilo," je včeraj povedal hrvaški premier.

Izpostavil je tudi, da so odnosi z Madžarsko zelo zapleteni ter so pogojevani z dinamiko reševanja primera Ina-Mol, ki se je prelil na OECD, pred tem pa tudi na Evropsko sodišče za človekove pravice, Evropsko sodišče v Lukesmburgu in Interpol.

"Menim, da gre za nadaljevanje multilaterizacije vprašanja Ine s strani Madžarske na različnih forumih. Nisem presenečen, vendar pa ne gre za potezo, ki bi jo pričakovali od dveh držav, ki morata urediti odprta vprašanja," je dejal.

Napovedal je, da si bodo v dialogu z Madžarsko prizadevali, da bi odpravili takšno stališče Budimpešte, na drugi strani pa reševali vprašanje Ine in Mola.

Madžarski minister za zunanje zadeve Peter Szijjarto je medtem za madžarski portal mfor povedal, da mora imeti madžarska diplomacija glede hrvaškega vstopa v OECD "najbolj trdno možno stališče", dokler Zagreb ne bo spoštoval odločitve arbitražnega sodišča ZN za trgovsko pravo v Ženevi. To je decembra lani ocenilo, da pogodba iz leta 2009, s katero je hrvaška vlada prepustila upravljavske pravice v Ini madžarskemu Molu, ni bila posledica podkupovanja.

"Hrvaška se želi pridružiti OECD, organizaciji, v kateri je glavno načelo spoštovanje odločitev mednarodnih arbitražnih sodišč, ki odločajo o mednarodnih gospodarskih primerih. Hrvaška je izgubila postopek proti enemu največjih igralcev v madžarskem gospodarstvu in se odločila, da te odločitve ne bo spoštovala. Prepričan sem, da mora madžarska diplomacija v teh primerih zastopati najbolj trdno možno stališče," je po navedbah hrvaške tiskovne agencije Hina poudaril Szijjarto.

Po poslanskih vprašanjih je odgovarjal tudi na novinarska vprašanja ter znova ni želel potrditi, ali bodo hrvaška izhodišča za dvostranske pogovore s Slovenijo o meji temeljila na arbitražni sodbi.

"Po četrtkovem srečanju s predsedniki parlamentarnih strank in obisku v New Yorku bomo imeli obisk (slovenskega premierja Mira) Cerarja. Hrvaška želi dvostransko rešiti vprašanje meje na kopnem in morju," je ponovil.

Na vprašanje, kako bodo uredili težave z BiH, v kateri del politikov nasprotuje izgradnji mosta na polotok Pelješac, pa je zatrdil, da "bodo most zgradili".