Kljub jezi Kremlja je hrvaški premier neomajen

Meni, da bi se lahko kriza na vzhodu Ukrajine reševala po vzoru mirne reintegracije, kakršno so izvedli v vzhodni Slavoniji med vojno na Hrvaškem. Iz Moskve so ga namreč zaradi teh besed ostro kritizirali.

V Moskvi so po Plenkovićevem obisku v Kijevu prejšnji ponedeljek tudi poudarili, da je bila cena hrvaške reintegracije njenega ozemlja tudi pregon po njihovih navedbah 250.000 Srbov med operacijami Blisk in Nevihta leta 1995. Izrazili so prepričanje, da bi lahko nasveti tujih "svetovalcev" oblastem v Kijevu ustvarili nevarno iluzijo o možnosti izvajanja podobnega vojaškega scenarija v Donecku in Lugansku, kar da ne bo pomagalo pri krepitvi varnosti na jugovzhodu Ukrajine.

Plenković pa je včeraj ponovil svoje stališče in poudaril "jasno in nedvoumno stališče hrvaške vlade in svoje osebno", da je mirna reintegracija na Hrvaškem eden izmed največjih hrvaških zunanjepolitičnih dosežkov v zadnjih več kot 20 letih. Mirna reintegracija vzhodne Slavonije je potekala med letoma 1996 in 1998 pod okriljem Varnostnega sveta Združenih narodov, ki je ustanovil posebno prehodno upravo za vzhodno Slavonijo.

Poudaril je, da želi Hrvaška pomagati s svojimi izkušnjami, ki jih je imela pri mirni reintegraciji, kot so vzpostavitev medsebojnega zaupanja, organiziranje volitev, razminiranje, vrnitev beguncev ter vnovično uvajanje finančnega in socialnega sistema.

Med drugim je izrazil razočaranje zaradi nekaterih komentarjev v hrvaških medijih, ki po njegovih ocenah ne razumejo hrvaške zunanje politike in vloge v bistvenih globalnih procesih.

Ko je govoril o kritikah, ni omenjal zaskrbljenosti ruskega ministrstva za zunanje zadeve in ruskega veleposlanika na Hrvaškem Anvarja Azimova glede prihodnosti rusko-hrvaških odnosov, ki so sledili Plenkovićevim izjavam med obiskom Kijeva prejšnji teden.

Plenković je napovedal, da s hrvaško predsednico Kolindo Grabar-Kitarović potekajo pogovori o imenovanju hrvaških veleposlanikov. Med njimi bo tudi veleposlanik, ki bo kmalu prevzel položaj v Moskvi. Hrvaška sicer v Rusiji nima veleposlanika že od leta 2014.

Hrvaški premier je včerajšnjo izredno novinarsko konferenco na sedežu vlade sklical, potem ko je hrvaški statistični urad objavil, da se je hrvaški bruto domači proizvod (BDP) v tretjem četrtletju okrepil za 2,9 odstotka. Spomnil je, da njegova vlada napoveduje 3,2-odstotni dvig BDP v letu 2017 in petodstotni do načrtovanega konca štiriletnega mandata njegove vlade leta 2020.