Pariz prepričuje Iračane, naj sodijo v Siriji zaprtim tujim džihadistom: Irak je doslej na smrt obsodil več sto borcev IS

Odkar je Turčija minulo sredo začela ofenzivo proti kurdski milici YPG na severu Sirije, se evropske države bojijo, da bi 1200 tam zaprtih džihadistov pobegnilo in bi se IS okrepil, potem ko je bil marca lani uničen njegov samooklican kalifat. Evropske države še zlasti izpostavljajo to skrb po vrsti krvavih terorističnih napadov pripadnikov Islamske države (IS) v minulih letih v Evropi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Med 1200 zaprtimi džihadisti naj bi bilo okoli 4000 Sircev in prav toliko Iračanov ter okoli 2500 do 3000 tujcev iz okoli 50 držav. Največ naj bi jih bilo iz Tunizije, okoli 60 pa iz Francije.

Drian se bo danes sestal z iraškim kolegom Mohamedom Ali al Hakimom, predsednikom Iraka Barhamom Salehom in premierjem Adelom Abdelom Mahdijem, da bi ugotovili, ali obstajajo možnosti za vzpostavitev novega pravosodnega mehanizma v Iraku, ki bi omogočil sojenje tujim džihadistom na iraških sodiščih v skladu z določeni pravnimi načeli in spoštovanjem človekovih pravic, je povedal francoski diplomatski vir. Eno od vprašanj je smrtna kazen, ki v Iraku velja, v EU pa ne.

Irak je ena od petih držav na svetu, kjer izrečejo največ smrtnih kazni. Doslej so na iraških sodiščih zaradi pripadnosti Islamski državi obsodili več kot 500 tujih borcev Islamske države, med njimi več sto na smrtno kazen, vendar nobene še niso izvršili.

Med obsojenimi je bilo tudi 14 Francozov, ki so jih iz zaporov pod kurdskim nadzorom v Siriji prepeljali v Bagdad. Enajst so jih obsodili na smrt, tri pa na dosmrtne zaporne kazni.

Organizacije za človekove pravice opozarjajo na realno nevarnost mučenja v Iraku, pa tudi, da ni zagotovil, da bodo sojenja pravična.

Iraške oblasti so sicer že aprila predlagale, da bi vsem džihadistom IS, ki so pridržani v Siriji, sodili v Iraku v zameno za okoli dve milijardi ameriških dolarjev, navaja AFP.

Pogovore so pospešili po začetku turške operacije proti kurdski milici, ki nadzira zapore džihadistov, in potem, ko so na območje v podporo Kurdom prišli vojaki režima v Damasku.

Strokovnjaki sedmih evropskih držav (Francije, Nemčije, Velike Britanije, Belgije, Nizozemske, Danske in Švedske) so bili v torek v Bagdadu na tehničnih pogovorih. Kot navaja AFP, potekajo tudi pogovori med ZDA, Veliko Britanijo, Francijo in Irakom o financiranju gradnje novih zaporov v Iraku.

Ob kaosu, ki ga je povzročila turška ofenziva, je časa vse manj. Drian sicer zagotavlja, da so razmere v zaporih na severovzhodu Sirije še pod nadzorom.

Dva belgijska džihadista sta sicer že pobegnila in Varnostni svet ZN je v sredo opozoril na tveganje, da bi se džihadisti razpršili. Kurdske oblasti so nedavno sporočile, da je iz taborišča, kjer so družine pripadnikov IS, pobegnilo 800 svojcev džihadistov.

Evropske vlade se bojijo, da bi režim v Damasku, ki te dni počasi prevzema nadzor na območjih na severu Sirije, kjer imajo Kurdi polavtonomijo od začetka vojne v Siriji leta 2011, lahko prevzel nadzor nad tujimi džihadisti in njihovimi družinami ter jih nato instrumentaliziral.

Okoli 12.000 žensk in otrok džihadistov se nahaja v večinoma prenapolnjenih begunskih taboriščih na severovzhodu Sirije. Med njimi je okoli 200 odraslih Francozinj in 300 otrok.

Francija, tako kot številne druge države, jih ne želi vrniti v Francijo zaradi bojazni pred atentati in sovražnega odziva javnosti. Želi doseči, da bi osumljenim sodelovanja z IS sodili tam, kjer so storili zločine ali pa vsaj blizu. Tako bi v Iraku sodili tudi soprogam džihadistov, za katere sumijo, da so tako radikalizirani kot njihovi soprogi.

Družine v domovini sicer zahtevajo njihovo vrnitev, predvsem zaradi skrbi za nedolžne otroke, ki so se znašli sredi spopadov.