Analitik iz Banjaluke Dejan Šajinović ob tem opozarja, da je za prihodnost BiH bolj kot to, kdo bo vodil entiteto, pomembno, kako bosta ravnali EU in ZDA.

Predčasne volitve v Republiki Srbski so razpisali po tem, ko je Dodiku v avgustu prenehal predsedniški mandat. Državna volilna komisija mu ga je odvzela zaradi pravnomočne obsodbe, ki mu za šest let prepoveduje delovanje v politiki zaradi nespoštovanja odločitev visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH. Sodišče je Dodika poleg tega obsodilo tudi na leto dni zapora, a je namesto odhoda v zapor plačal denarno kazen, kot mu omogoča zakon.

Predsednika Republike Srbske lahko volijo državljani Bosne in Hercegovine s stalnim prebivališčem v tej entiteti. Kandidata bodo izbirali po kratki predvolilni kampanji, ki se je uradno začela 8. novembra, svoj glas pa bodo lahko oddali za enega od šestih kandidatov - štirih strankarskih in dveh neodvisnih.

Za favorita veljata kandidat vladajoče stranke v entiteti, Dodikove Zveze neodvisnih socialdemoratov (SNSD), Siniša Karan in član največje opozicijske stranke v entiteti, Srbske demokratske stranke (SDS), Branko Blanuša.

Karan, ki je od septembra entitetni minister za visoko šolstvo, je po pisanju medijev v BiH že vrsto let del najožjega Dodikovega kroga. Opisujejo ga tudi kot operativni člen Dodikove odcepitvene politike, zaradi česar so ga ZDA januarja letos uvrstile na seznam sankcioniranih oseb.

Njegova kariera je že desetletja prepletena s policijskimi in obveščevalnimi strukturami v Republiki Srbski, v entiteti pa je med drugim zasedal položaje generalnega sekretarja predsednika, generalnega sekretarja vlade in ministra za notranje zadeve.

Zaradi njegove pretekle vloge v varnostnih strukturah se v medijih v BiH pojavljajo tudi vprašanja glede njegove vloge v vojni v BiH, čeprav proti njemu nikoli niso sprožili nobenega uradnega postopka. Velja tudi za enega od najglasnejših zanikovalcev genocida v Srebrenici.

Rednega profesorja na elektrotehnični fakulteti v Banjaluki in njenega nekdanjega dekana Blanušo mediji v BiH medtem opisujejo kot uveljavljenega strokovnjaka z mednarodnimi objavami in članstvi v strokovnih združenjih.

Član stranke SDS je od leta 2013, vanjo pa je prestopil iz Srbske napredne stranke.

Karan ima po ocenah novinarja banjaluških Nezavisnih novin Dejana Šajinovića prednost. V Republiki Srbski je dobro znan, za njim pa stoji celoten strankarski aparat z Dodikom na čelu. Blanuša je volivcem po drugi strani slabo poznan, nima pa niti podpore celotne opozicije.

Opozicijski kandidat lahko zmaga samo, če bodo za njim stali vsi opozicijski voditelji in vodili pravo kampanjo, še bolje pa bi bilo, če bi bil na njegovi strani tudi srbski predsednik Aleksandar Vučić, je za STA po začetku predvolilne kampanje ocenil Šajinović.

V končnici kampanje je opozicija sicer organizirala več shodov v podporo Blanuši, k temu, naj ga podprejo, pa je volivce pozval tudi priljubljeni banjaluški župan Draško Stanivuković, sicer vodja opozicijske Stranke demokratskega napredka (PDP) in novoustanovljenega gibanja Varna Srbska.

Vučić ni izrecno podprl nobenega kandidata, čeprav bi bilo logično, da kot dolgoletni zaveznik Dodika podpre Karana.

To se ni zgodilo, ker so se odnosi med Vučićem in Dodikom v zadnjem obdobju ohladili, zlasti po tem, ko je Dodik sklenil neuradni dogovor z ZDA, pravi Šajinović.

Konec oktobra je parlament Republike Srbske, kjer ima večino SNSD, po večmesečni politični krizi imenoval začasno predsednico entitete Ano Trišić Babić in razveljavil ustavno sporne zakone, ki jih je sprejel po februarski obsodbi Dodika. Ameriško ministrstvo za finance je le nekaj dni kasneje odpravilo sankcije proti Dodiku in več drugim posameznikom iz te entitete BiH, tudi Karanu.

Dodik se kljub temu in kljub sodni prepovedi delovanja v politiki ni umaknil s politične scene, med predvolilno kampanjo pa je bilo mogoče videti tudi plakate, na katerih je v ospredju on, ne Karan.

V primeru zmage Karana ne bo konec niti njegove politike. "Karan je popolnoma lojalen Dodiku. In če bo zmagal on, to absolutno pomeni nadaljevanje Dodikove politike," je dejal Šajinović, po besedah katerega to pomeni tesne odnose z Moskvo in Budimpešto, vračanje pristojnosti entiteti in prizadevanje za čim bolj samostojno Republiko Srbsko.

Politika Blanuše, ki je med predvolilno kampanjo poudarjal, da se želi spopasti s korupcijo in kriminalom, je medtem ostala precejšnja neznanka, sploh ko gre za njegova stališča do Evropske unije, Nata, Rusije.

Šajinović sicer meni, da je za BiH in za Republiko Srbsko manj pomembno, kaj počnejo domači akterji, veliko pomembneje pa je, kako ravna mednarodna skupnost.

"Nobeno sodišče si ne bi upalo soditi Dodiku, če za tem ne bi stala mednarodna skupnost. Do procesa proti Dodiku sploh ne bi prišlo, če administracija takratnega ameriškega predsednika Joeja Bidna ne bi zelo jasno podprla njegovega procesuiranja," je za STA poudaril banjaluški novinar.

Tega, ali se lahko Dodik čez nekaj let vrne na politični vrh, si ne upa napovedovati. "Vse je odvisno od mednarodnih razmer in predvsem vojne v Ukrajini. Če se bo vojna končala z dogovorom, bo Rusija morda želela stabilnost na Balkanu. Če se bo nadaljevala, pa ji bo morda ustrezal kaos," meni.

Ocenjuje, da bi ZDA in EU, če bosta nastopali usklajeno in odločno pri omejevanju ruskega vpliva v BiH, lahko usmerili Republiko Srbsko stran od Moskve, a obenem opozarja na razočaranje državljanov BiH nad EU. "Ljudje so utrujeni od EU, ki je v zadnjih dveh desetletjih veliko obljubljala in malo izpolnila. Izgubila je kredibilnost, ljudje pa motivacijo. Ko ni motivacije in evropske perspektive, se odpirajo druge teme - nacionalizem, secesionizem, napetosti," pravi.