V začetku leta so Švedi zagnali preplah, saj njihovi šolarji po mednarodnih primerjalnih rezultatih testiranj zaostajajo pri matematiki in bralni pismenosti. Ko je o tej švedski težavi maja lani pisal britanski levičarski časnik Guardian, je za zaostajanje takoj obtožil zasebno šolstvo, ki je na Švedskem dovoljeno od leta 1990. Zdaj se je izkazalo, da švedskemu izobraževanju, ki je bilo nekoč v samem svetovnem vrhu, povprečje znižujejo učenci priseljencev.

Direktorica švedske nacionalne agencije za izobraževanje Anna Ekström, ki je predstavila nacionalno poročilo, je dejala, da so sicer vedeli, da otroci priseljencev dosegajo v povprečju slabše rezultate od domačinov, da pa zdaj po novih raziskavah vedo več o tej težavi. Samo v zadnjih desetih letih, ko je Švedska beležila rekorde na področju priseljevanja in hkrati rekorde vpisa priseljeniških otrok v šole, se je delež tistih, ki v zadnjih treh letih šolanja ne dobijo dovolj dobre ocene za napredovanje, povečal z 10 (2006) na 14 odstotkov (2015).

To seveda vpliva na splošno raven izobraževanja, zato v primerjavi z drugimi državami nazadujejo. »Begunska kriza še naprej bremeni švedski izobraževalni sistem,« je še dejala Ekströma.