Kot so danes sporočili iz OMV, bo do 32 milijard kubičnih metrov ruskega plina na leto dostavljenih v avstrijsko plinsko vozlišče Baumgarten. Prve količine plina pričakovane v letu 2017, medtem ko je poln zagon avstrijskega dela plinovoda predviden do januarja leta 2018.
Plinovod bo v Avstrijo prišel iz smeri bolgarske obale Črnega morja preko Srbije in Madžarske. Vsa dovoljenja, potrebna za gradnjo, naj bi bila pridobljena do konca leta 2015.
"Potreba po izgradnji Južnega toka ter koristi tega projekta so za Evropo očitne. Projekt Južni tok je namenjen krepitvi energetske varnosti evropskih porabnikov, ki je bila vedno obravnavana
kot prednostna naloga družbe Gazprom," je izpostavil Miller.
"To je pomemben korak k znatnemu povečanju zanesljivosti oskrbe Avstrije s plinom in bo še dodatno okrepil vlogo plinskega vozlišča Baumgarten kot ključnega v srednji in vzhodni Evropi," pa je dodal Roiss.
Roiss je ob tem Millerju izročil tudi pismo avstrijskega gospodarskega ministra Reinholda Mitterlehnerja, v katerem je slednji izrazil podporo prizadevanjem podpisnic pri izvajanju projekta Južni tok na avstrijskem ozemlju.
Memorandum obravnava tudi sodelovanje družbe Gazprom pri Srednjeevropskem plinskem vozlišču in zagotovitev skladiščnih zmogljivosti družbe OMV za Gazprom v Avstriji.
Plinovod Južni tok naj bi bil dolg 2600 kilometrov. Glavna trasa je predvidena pod Črnim morjem preko Bolgarije, Srbije, Madžarske in Slovenije do Italije. V Sloveniji se bo po načrtih raztezal na dolžini 266 kilometrov. Projekt je po oceni, ki je stara več kot tri leta, vreden 16 milijard evrov, pri čemer naj bi naložba v Sloveniji dosegla okoli milijardo evrov.
Preko Južnega toka, ki bi se izognil tranzitnim državam, kot je Ukrajina, naj bi bilo lahko v Evropo dobavljenih 63 milijard kubičnih metrov plina letno.