Izraelski raziskovalni inštitut Migal je konec februarja napovedal, da bo njihovo cepivo pripravljeno že v nekaj tednih in varnostno odobreno v treh mesecih. Za novi koronavirus namreč spreminjajo že znano cepivo proti virusu kužnega bronhitisa, ki prizadene perutnino (IBV). Njegova učinkovitost za to je bila že preizkušena v predkliničnih poskusih.
Izraelski preboj
Podjetje, ki ga sofinancira izraelsko ministrstvo za znanost in tehnologijo, je ugotovilo, da je koronavirus pri perutnini genetsko zelo podoben človeškemu in da uporablja isto metodo okužbe. To poveča možnost pridobitve učinkovitega cepiva za ljudi v kratkem času. Raziskovalci so genetsko prilagodili cepivo za novi koronavirus pri ljudeh. Tako naj bi imeli oralno cepivo na voljo v okvirno šestih do osmih tednih, nato morajo opraviti klinične preizkuse. Če bo vse po sreči, bi bilo odobreno glede varnosti v 90 dneh
Izraelski minister za znanost in tehnologijo Ofir Akunis je dejal, da bodo pospešili postopek odobritve. Že konec februarja so v podjetju dejali, da so v intenzivnih dogovorih s potencialnimi partnerji, ki lahko pomagajo pospešiti poskuse na ljudeh in dokončen razvoj in odobritve. Toda v resnici je postopek lahko precej dolgotrajen. Profesorica Kristine Macartney, specialistka za nalezljive bolezni in vakcinologijo na univerzi v Sydneyju, je dejala, da je izraelski razvoj zelo zanimiv, a da so preveč optimistični glede hitrih preizkusov in dostopnosti cepiva. Po njenem smo priča različnim pristopom k razvoju cepiva in različnim podatkom o kandidatih za cepivo. Zdi se ji odlično, da številne skupine po svetu razvijajo cepivo, vendar »obstajajo nujni koraki, preden lahko cepivo uporabimo za preizkuse na človeku, kaj šele na večji skupini ljudi, da je lahko sprva nadzorovano dostopno za tiste z največjim tveganjem ali za širše prebivalstvo
Pripomnila je, da izraelski raziskovalci uporabljajo tehnologijo, ki so jo preizkusili v veterinarskem okolju za preprečevanje koronavirusa pri perutnini, zato po njenem pretiravajo z napovedmi. Nekateri opozarjajo tudi, da je pomenljivo, da je izraelski inštitut novico objavil tik pred parlamentarnimi volitvami v Izraelu.
Hitrejša kot razvoj cepiva je lahko odobritev zdravila za zdravljenje okužbe, zlasti če je bilo to že razvito za drugo okužbo in učinkuje tudi pri novem koronavirusu.
Ameriški razvoj
V ZDA je podjetje Moderna poslalo prvo poskusno cepivo, imenovano mRNA-1273, ameriškemu inštitutu za alergijo in nalezljive bolezni na preizkušanje le rekordnih 42 dni po tem, ko so začeli delati pri cepivu, potem ko je bil sekvencioniran novi koronavirus. Prve stekleničke eskperimentalnega cepiva so namenjene uporabi v prvi fazi raziskave, preizkušanju na majhnem številu zdravih ljudi.
Direktor inštituta za alergijo in nalezljive bolezni dr. Anthony Fauci je dejal, da se bo klinično preizkušanje lahko začelo konec aprila, postopki testiranja in regulativnih odobritev pa bodo trajali vsaj leto dni. Dejal je, da bi lahko postopek odobritve pospešili po uspešno opravljeni prvi fazi kliničnih preizkusov, toda preizkušeno in učinkovito cepivo za večje število prebivalstva nikakor ne bo nared za uporabo prej ko v letu dni ali letu in pol.
Tako je ponovil tudi predsedniku Donaldu Trumpu na sestanku pretekli teden. Prisotni so bili direktorji farmacevtskih družb, kot so Pfizer, Johnson & Johnson, Gilead, CureVac, Regeneron. Trump jih je pozval, naj se združijo, da skupaj čim hitreje naredijo cepivo. Direktorji so ga opozorili, da stvari ne morejo potekati tako hitro.
Sodelovanje, ne tekmovanje
Dr. Kathryn Stephenson, profesorica na medicinski fakulteti univerze Harvard in vodja enote za klinične preizkuse v Centru za virologijo in raziskave cepiv v učni bolnišnici harvardske medicinske fakultete Beth Israel Deaconess Medical Center, je poudarila, da morajo cepiva temeljito preizkusiti na postopoma čedalje večjih skupinah ljudi. »Cepivo lahko izdelate, toda ljudi z njim ne boste cepili, dokler niste prepričani v svoj izdelek.« Tudi oni se ukvarjajo z izdelavo cepiva proti koronavirusu, izkušnje imajo z raziskavami za razvoj cepiv proti virusoma zika in hiv.
Vprašanje je, katero cepivo bo najhitrejše in najbolj učinkovito, ključno pa je sodelovanje med strokovnjaki po svetu.
Dr. Dan Barouch, direktor Centra za virologijo in raziskave cepiv, je dejal, da »ne vemo, katero cepivo izmed vseh, ki so v razvoju, bo najhitreje razvito, najboljše, najbolj obstojno ali najbolj varno in seveda učinkovito. Upajmo, da vsi odprto poročajo, kaj počnejo, tako da lahko drug drugemu koristimo, saj konec koncev vsi tekmujemo z virusom, ne drug z drugim.«
Farmacevtska podjetja, ki hitijo izdelati cepivo, so tudi Inovio, GlaxoSmithKline, Sanofi, Johnson & Johnson, CureVac in številna druga.
Kitajsko hitenje
Kitajci se ves čas trudijo razviti cepivo (klinične poskuse naj bi začeli konec aprila) oziroma najti zdravilo, s katerim bodo izboljšali možnost preživetja najbolj ogroženim, torej starejšim, kronično bolnim. Preizkušajo obstoječa zdravila, od dvanajstih za zdravljenje virusa hiv, dveh za respiratorni sincicijski virus, zdravilo za zdravljenje shizofrenije, imunosupresiva, raznih tradicionalnih kitajskih zdravil in podobno. Trenutno imajo okoli 300 kliničnih preizkusov obstoječih zdravil, ki jih preizkušajo pri novem koronavirusu. Nekateri domači strokovnjaki so pripomnili, da je to preveč, da lahko celo upočasni raziskovalni postopek, saj preizkušajo tudi zdravila, ki nimajo možnosti uspeha pri novem koronavirusu.
Znanstveniki po vsem svetu preučujejo novi koronavirus in razvijajo cepivo in zdravila. Pri tem sodelujejo, združujejo moči, da bi hitreje prišli do cilja. Ves čas so nove objave in odzivi nanje.
Obeti že znanih zdravil
Na Kitajskem so kot prvo protivirusno zdravilo za zdravljenje okužbe z novim koronavirusom odobrili favilavir, saj naj bi bilo učinkovito in imelo minimalne stranske učinke pri kliničnem preizkušanju, ki poteka. V preteklosti je bilo zdravilo uporabljeno pri obolelih z gripo, ki so bili odporni proti zdraviloma tamiflu in relenza.
Bolnike zdravijo tudi z zdravilom za zdravljenje virusa hiv kaletra proizvajalca AbbVIe, ki naj bi okrevali zaradi njega. Poteka več kliničnih preizkusov. Za uspešnega se je po poročilih izkazalo tudi v Južni Koreji. Lahko pa bi bil podoben učinek brez njega, učinkovitost je treba torej še dokazati, potrditi. Podobno strokovnjaki preučujejo klorokin, zdravilo, ki ga tudi pri nas uporabljajo za zdravljenje malarije. Za zdravljenje novega koronavirusa ni registrirano, očitno pa blaži simptome pri okužbi. Kitajskim bolnikom se je glede na izsledke raziskav prej izboljšalo stanje, prej so okrevali in odšli iz bolnišnice.
Tudi po mnenju Svetovne zdravstvene organizacije je obetavno zdravilo remdesivir ameriškega podjetja Gilead Sciences, ki je bilo sprva neuspešno pri zdravljenju ebole. Minuli mesec so začeli dve klinični študiji tretje faze, da preverijo učinkovitost in varnost tega zdravila pri novem koronavirusu. Vključili bodo skoraj tisoč bolnikov, večinoma v Aziji in tudi drugod po svetu, kjer je večja pojavnost potrjenih primerov.
Dve klinični raziskavi opravljajo že na Kitajskem in eno v ZDA, rezultati iz Kitajske naj bi bili znani aprila. V ZDA je vključen za okužbo s koronavirusom oboleli Američan, ki je bil na ladji Diamond Princess na Japonskem. Uporabili so ga na prvem ameriškem bolniku s potrjeno okužbo v Washingtonu in takrat se je zdravilo izkazalo za učinkovito, privedlo je do takojšnjega izboljšanja. Toda zanesljivih podatkov o učinkovitosti še ni, potrebni so klinični preizkusi. Zazdaj zdravilo še ni nikjer odobreno, učinkovitost in varnost nista potrjeni. Bolnikom ga lahko dajo, ker je to pri eksperimentalnih zdravilih dovoljeno, ko ni drugih možnosti.
Nemške ugotovitve
Nemški raziskovalci so konec februarja v strokovni reviji Cell objavili izsledke raziskave, po kateri bi lahko bilo v boju proti novemu koronavirusu učinkovito zdravilo, ki je na Japonskem registrirano pod imenom foipan za zdravljenje kroničnega pankreatitisa oziroma vnetja trebušne slinavke. Torej je že preizkušeno na ljudeh, sicer ne za zdravljenje koronavirusa. Za dokaz, ali res deluje tudi pri novem koronavirusu, so najprej potrebne raziskave na živalih, nato na ljudeh. Postopek je lahko hitrejši, ker je že dokazana varnost uporabe na ljudeh, sicer za drug namen.
Milijarderja Jack Ma in Bill Gates sta namenila milijone za razvoj cepiva in zdravil.
Milijarderji pomagajo
Raziskovalci na ameriški univerzi Columbia so za razvoj cepiva prejeli 1,2 milijona dolarjev od fundacije, ki jo je ustanovil najbogatejši Kitajec in soustanovitelj Alibabe, Jack Ma. Različnim ustanovam je za razvoj cepiva namenil 14,4 milijona dolarjev, tudi dvema kitajskima raziskovalnima organizacijama in avstralskemu inštitutu Peter Doherty. Podjetje Alibaba je ustanovilo sklad s 144 milijoni dolarjev za nakup medicinskih pripomočkov v najbolj prizadetih predelih Kitajske. Podobno je s 42,7 milijona dolarjev naredilo kitajsko tehnološko podjetje Tencent. Fundacija Billa in Melinde Gates bo za raziskave, odkrivanje okužb in zdravljenje namenila 100 milijonov dolarjev. Od tega bo 60 milijonov namenjenih pospešitvi odkrivanja, razvoja in testiranja cepiva, zdravil in diagnostike.
