Obrambni ministri Nata v senci nesoglasij med EU in ZDA

Stoltenberg pričakuje, da bodo voditelji zaveznic julija v Bruslju razpravljali o prihodnosti čezatlantske vezi, vojaškem sodelovanju in tudi nesoglasjih, ter dopušča možnost, da bodo o tem ta teden govorili tudi obrambni ministri.

Osrednja tema zasedanja, osredotočenega na priprave na vrh, ki bo čez pet tednov, bodo sicer obrambni izdatki, saj ameriški predsednik Donald Trump glasno in jasno izpostavlja pričakovanje, da bodo evropske zaveznice znatno okrepile obrambne proračune.

Slovenija je med najslabšimi zaveznicami, ko gre za obseg obrambnega proračuna. Leta 2024 naj bi dosegla 1,14 odstotka BDP, medtem ko je Natov cilj dva odstotka. Cilj, da je treba petino obrambnih izdatkov nameniti za investicije, naj bi dosegla leta 2021.

Ministri naj bi potrdili krepitev poveljniške strukture s 1200 ljudmi ter da bo novo poveljstvo za zaščito pomorskih povezav čez Atlantik v ameriškem Norfolku, novo zaledno poveljstvo za izboljšanje premičnosti sil in opreme po Evropi pa v nemškem Ulmu.

Predviden je tudi dogovor o pobudi za izboljšanje pripravljenosti Nata z imenom "štiri tridesetice", ki predvideva, da bo imel Nato do leta 2020 30 mehaniziranih bataljonov, 30 eskadrilj in 30 bojnih plovil, ki bodo lahko pripravljeni v 30 dneh ali manj.

Ministri, med njimi slovenska ministrica Andreja Katič, ki opravlja tekoče posle, bodo med drugim obravnavali še načrte za vzpostavitev nove misije za urjenje v Iraku, sodelovanje med Natom in EU ter Afganistan.

Ameriški obrambni minister James Mattis prihaja v Bruselj s pobudo za nov načrt za obrambo pred Rusijo, ki bi ga potem potrdili voditelji zavezništva julija v Bruslju.