Takoj nato je od kongresnikov dobil sporočilo, da osumljencev ne bo selil v ZDA in doslej je redno podpisoval proračunske zakone, ki so mu prepovedovali porabo denarja v ta namen. Sicer še naprej vztraja, da je Guantanamo madež na ameriški časti in sredstvo za novačenje teroristov, vendar pa se zaradi tega doslej ni bil pripravljen spustiti v spor s kongresom.

Želje po zaprtju Guantanama pa ni opustil in obljubo bo skušal uresničiti preden mu poteče zadnji mandat.

Posebna komisija Pentagona je doslej že pregledala vojaški zapor Fort Leavenworth v Kansasu in mornariški zapor v Južni Karolini, v naslednjih tednih pa naj bi obiskali še izpraznjen državni zapor Kolorada v Canon Cityju in delujoči zvezni zapor v Florencu.

Tam je že nekaj osumljencev, kot je Zacarias Moussaoui, nesojeni udeleženec napadov 11. septembra, pa Ramzi Jusef, ki je organiziral napad na Svetovni trgovinski center v New Yorku leta 1993. Letos so tja preselili tudi bostonskega napadalca Džoharja Carnajeva.

Republikanci iz Kolorada Obami vseeno že sporočajo, naj opusti vsakršno misel na selitev teroristov v njihovo državo, demokrati pa prav tako ne kažejo navdušenja.

V Guantanamu, ki ga je odprla vlada Georgea Busha mlajšega, da bi se pri obravnavi terorističnih osumljencev izognila domačim zakonom, ustavi ter mednarodnemu pravu, je še 114 ujetnikov.

Od tega jih ima 53 zeleno luč za izpustitev ali selitev v države, ki bi jih bile pripravljene sprejeti. Preostali pa čakajo na sojenje pred vojaškim sodiščem ali pa so domnevno prenevarni za sojenje oziroma vojaške oblasti nimajo dovolj dokazov, ki bi vzdržali proces.