Obletnica osvoboditve taborišča se v svetu obeležuje kot mednarodni dan spomina na žrtve holokavstva. Spominske slovesnosti se bodo udeležili predstavniki več kot 30 držav, na osrednji slovesnosti pred vrati taborišča pa pričakujejo tudi 300 preživelih grozote Auschwitza.
Predsednik republike je v delegacijo, ki se bo udeležila slovesnosti, povabil nekdanje slovenske internirance Sonjo Vrščaj, Marijo Srpčič, Dano Valič Klanšček, Elizabeto Kumer in Janeza Deželaka.
Na letošnji slovesnosti ne bo ruskega predsednika Vladimirja Putina. V Kremlju so pojasnili, da ni dobil uradnega vabila. Poljski organizatorji so dali vedeti, da nobena od držav ni dobila uradnega vabila, so pa 43 držav, vključno z Rusijo, obvestili o dogodku. Putinova odsotnost toliko bolj bode v oči, saj so taborišče osvobodili prav vojaki Rdeče armade.
Na Poljskem po poročanju francoske tiskovne agencije AFP številni menijo, da bi bilo neprimerno, če bi Putin v Auschwitzu hvalil Rdečo armado, medtem ko Rusija krši suverenost sosednje Ukrajine.
Vojaki Rdeče armade so 7. januarja 1945 popoldne vstopili v taborišče Auschwitz-Birkenau in odkrili trupla 600 zapornikov, ki so jih nacisti ustrelili tik pred osvoboditvijo.
Vojaki so lahko rešili le 7650 bolnih in izčrpanih taboriščnikov. Vse ostale taboriščnike, okoli 58.000, so nacisti med umikom odpeljali iz taborišča in jih poslali na "pohod smrti", kjer jih je večina umrla zaradi mraza ali pod streli stražarjev. Tiste, ki so pohod preživeli, so nacisti na odprtih tovornih vagonih poslali v taborišča v notranjost Nemčije.
Poljski znanstveniki na podlagi nemških dokumentov in ocen preživelih ocenjujejo, da so v Auschwitz nacisti prepeljali 1,1 milijona judov, 70.000 Poljakov, 20.000 Romov, 15.000 sovjetskih vojnih ujetnikov in več tisoč ljudi iz drugih držav.
V Auschwitz je bilo po navedbah Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije deportiranih 2342 zapornikov iz Slovenije, od tega jih je 1331 tam umrlo. Iz tedanje Jugoslavije je prvi transport z 22 Slovenci, pripadniki NOB s Prevalj in Gorenjske, v Auschwitz prispel 28. septembra 1941. Največji transport iz Slovenije je v Auschwitz prispel 10. avgusta 1942 iz Celja, ko so v zloglasno taborišče deportirali 333 žensk in 118 moških.
Auschwitz (poljsko Oswiecim) je bilo največje nemško koncentracijsko taborišče med drugo svetovno vojno, kjer so v plinskih celicah pobili več kot milijon ljudi. Poleg tega so številni umrli zaradi izčrpanosti, mučenja, lakote in posledic psevdomedicinskih poskusov. Samo taborišče je bilo razdeljeno na tri glavna taborišča in mnoge podružnice.
Ko so po drugi svetovni vojni poljske oblasti zaslišale prvega poveljnika Auschwitza Rudolfa Hössa, je izjavil: "Auschwitzu sem poveljeval do 1. decembra 1943 in ocenjujem, da je bilo zaplinjenih ali zažganih najmanj 2,5 milijona ljudi, najmanj pol milijona jih je umrlo zaradi lakote in bolezni, skupno torej okoli tri milijone mrtvih."
Ustanovitev koncentracijskih taborišč sodi med prva dejanja nacistov, ko so 30. januarja 1933 prevzeli oblast v Nemčiji. Prvo koncentracijsko taborišče za politične nasprotnike so uredili v Dachauu marca 1933.
27. aprila 1940 je vodja SS Heinrich Himmler odredil ureditev novega koncentracijskega taborišča v bližini poljskega mesta Oswiecim, kjer naj bi "dokončno rešili judovsko vprašanje".
Junija 1940 so na območju nekdanje topniške vojašnice uredili taborišče. Nacisti so tam taboriščnike kaznovali na najbolj okruten način in zelo kmalu je Auschwitz dobil zloglasen sloves najbolj strogega nacističnega koncentracijskega taborišča.
Marca 1941 so po ukazu Himmlerja v bližini prvotnega taborišča uredili še večje taborišče - Auschwitz-Birkenau, v katerem so vladale najbolj krute in nečloveške razmere. V bližini poljskega kraja Monowice (Monowitz) so nacisti zgradili še tretje taborišče, Auschwitz III, ki so ga poimenovali tudi Buna-Monowitz.
Septembra 1941 so v Auschwitzu začeli množično zaplinjevanje taboriščnikov. V taborišču so uredili več plinskih celic, kamor so taboriščnike napotili s pretvezo, da se gredo tuširat. Kot na svoji spletni strani navaja Center Simona Wiesenthala, so v vsaki od plinskih celic lahko na dan ubili 6000 ljudi.
Glavna vrata osrednjega taborišča so se kot v posmeh taboriščnikom ponašala z velikim napisom: Arbeit Macht Frei (Delo osvobaja).
Po vojni je za svoja dejanja v Auschwitzu odgovarjalo le nekaj posameznikov, med njimi tudi Höss, ki so ga aprila 1947 obesili na kraju njegovih zločinov.
Danes je na mestu, kjer je bilo drugo koncentracijsko taborišče Auschwitz, urejen muzej, ki ga je v opomin prihodnjim rodovom Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) uvrstila na seznam svetovne dediščine. Vsako leto muzej obišče več kot milijon obiskovalcev.