Obama v sporu s senatom izrazil podporo direktorju Cie Brennanu

Afera je izbruhnila v torek, ko je demokratska predsednica senatnega odbora za obveščevalne dejavnosti Dianne Feinstein v senatu ostro kritizirala vohunsko agencijo in jo obtožila morebitne kršitve ustave, zakona in predsednikovega izvršnega ukaza. Feinsteinova je doslej vedno zagovarjala Cio, ko je šlo za sporne nadzore nad navadnimi državljani. Zdaj, ko obstaja sum, da je Cia vohunila za senatnimi preiskovalci, pa je zagnala velikanski hrup.

Zgodba je zelo dolga in zapletena ter sega v začetke vojne proti terorizmu po napadih v ZDA 11. septembra 2001. Administracija republikanskega predsednika Georgea Busha se je odločila, da bo vojno vodila po novih pravilih brez zaščite ženevske konvencije za sovražnika.

Na pobudo podpredsednika Dicka Cheneyja in njegovih pravnikov ter s podporo jastrebov, kot je bil obrambni minister Donald Rumsfeld, so si izmislili nov izraz za prepovedano mučenje (posebne zasliševalske tehnike) in zasliševalcem na terenu zagotovili, da lahko z osumljenci počnejo stvari, ki bi jih v civiliziranem svetu pripeljale pred sodišče.

Agenti Cie in drugi so poslušali navodila iz Washingtona in v tajnih zaporih po svetu osumljence izpostavljali mučenju z vodo in drugim oblikam pritiska. Dokler je bil na oblasti Bush mlajši, pretiranih kritik znotraj ZDA ni bilo, sploh pa ne od predstavnikov oblasti. Barack Obama je leta 2008 kandidiral za predsednika z obljubo, da mučenja pod njegovo oblastjo ne bo in ga je tudi prepovedal.

Nastal pa je političen problem. Obama je imel velike ambicije med drugim za rešitev gospodarske krize, potrditev zdravstvene reforme in druge velike poteze, za kar je potreboval podporo republikancev v kongresu. Ti so mu dali jasno vedeti, da ni pametno preganjati početja administracije njegovega predhodnika, in katarze, ki so jo pričakovali Obamovi liberalni podporniki, ni bilo.

Vse je ostalo večinoma pri notranjih pregledih za zaprtimi vrati, dokler ni prišlo do spopada egov. Senatorje je razjezilo dejstvo, da je Cia uničila del dokaznega materiala o mučenjih, na primer leta 2005 videoposnetke zaslišanj terorističnih osumljencev. Eden od podpisnikov pravne odobritve uničenja dokazov je bil Robert Eatinger takrat pravnik protiterorističnega centra Cie, ki je v času Obame napredoval na položaj glavnega pravnika celotne Cie.

Senatni odbor za obveščevalne dejavnosti je leta 2009 sprožil preiskavo programov mučenja, med drugim zaradi uničevanja dokazov. Takratni direktor Cie Leon Panetta je za senatne preiskovalce ukazal postaviti računalniški sistem v zavarovani lokaciji zunaj sedeža Cie v Langleyju in Cia je storila to, kar ameriški tožilci počnejo redno - preiskovalcem senata je nasula 6,2 milijona neurejenih dokumentov.

Poteza se je izkazala za dvorezen meč, saj so bili med njimi tudi dokumenti, ki so dokazovali, da je Cia res mučila. Tako vsaj zdaj trdi nekdanja odločna zagovornica obveščevalcev Feinsteinova. Senatni preiskovalci so opazili, da jim iz računalnikov izginjajo dokumenti (vsega skupaj 920 strani), do katerih so imeli prej dostop. Nekaj so jih preventivno fotokopirali in Feinsteinova trdi, da jih ima zaklenjene v trezorju.

Sodu pa je izbilo dno, ko je Robert Eatinger senatne preiskovalce prijavil pravosodnemu ministrstvu ZDA zaradi suma dostopa do oziroma kraje informacij, za katere niso bili pooblaščeni. Nekdanji Obamov svetovalec za protiterorizem in prej uradnik Cie Brennan sedaj Eatingerja zagovarja in pravi, da je preiskavo suma in predajo primera pravosodnemu ministrstvu sam potrdil.

Senatni preiskovalci so poročilo o mučenjih dokončali, Brennan pa je že lani poslal 122 strani dolg ugovor na nekatere ugotovitve. Postopek je tak, da poročilo ostane zaupne narave, dokler Cia ne izda dovoljenja za objavo. Zdaj gre za spopad dveh mnenj. Ali so senatni preiskovalci res prišli do občutljivih informacij, ki lahko ogrozijo delovanje obveščevalcev in življenja virov, ali pa Cia pač skuša svoje delovanje v času Busheve administracije prikazati v kar najboljši luči?

Pravosodno ministrstvo se vročega krompirja otepa, Obama pa se je v sporu s senatom jasno postavil na stran Cie. Spor še ni povzročil jasnih strankarskih delitev. Kongresniki ponavadi stopijo skupaj, ko gre za merjenje moči z izvršno vejo oblasti. Ameriška levica pa ne prizanaša Feinsteinovi. Sprašujejo, kje je bila s svojim ogorčenjem, ko je šlo za vohunjenje nad navadnimi državljani?

Komiki pa si dajo največ opravka z Brennanovim zanikanjem vohunjenja za senatnimi preiskovalci. "To, da bi Cia vohunila za senatom, je zunaj obsega domišljije," je povedal Brennan. Komentatorji naštevajo stare odmevne domislice, kot so spremembe režima v državah po svetu, eksperimenti na zapornikih in druge, ko trdijo, da je malo verjetno, da bi bilo kaj zunaj obsega domišljije Cie.