Obama v New Yorku odprl muzej 11. septembra

Obama je v ogromni sobani, podobni kraški jami, pri temeljih nekdanjih dvojčkov Svetovnega trgovinskega centra (WTC) dejal, da bo muzej zagotovil, da prihodnje generacije ne bodo nikoli pozabile grozot in poguma 11. septembra. Izrazil je globoko hvaležnost vsem, ki so sodelovali pri tem velikem podvigu za odprtje muzeja, "tega svetega kraja okrevanja in upanja".

Svečane otvoritve so se udeležili tudi drugi dostojanstveniki, med njimi prva dama ZDA Michelle Obama, guverner države New York Andrew Cuomo, njegov predhodnik George Pataki, nekdanji župan mesta Rudy Giuliani in sedanji župan Bill de Blasio, kot tudi njegov predhodnik Michael Bloomberg, ki je predsednik muzeja.

Gradnja muzeja je trajala kar 12 let in pol, med drugim zaradi različnih prepirov o tem, kako najprimerneje počastiti spomin na tragične dogodke v New Yorku, Pensilvaniji in Washingtonu. Nastalo je nekaj, kar pri vsakem prebivalcu New Yorka, ki je doživel napade, vzbuja občutek tesnobe.

Muzej je postavljen 20 metrov pod zemljo na površini več kot 10.000 kvadratnih metrov, v njem pa je več kot 10.000 razstavnih predmetov od uničenega gasilskega avtomobila, ki simbolizira 343 padlih gasilcev, stebra ene od stolpnic WTC z napisi policijskih in gasilskih postaj, oblačil in drugih osebnih predmetov žrtev, delov letal, antena z vrha WTC, stopnic po katerih so ljudje bežali na varno in drugih.

Muzej oživlja spomin na prvi bombni napad na WTC leta 1993, v katerem je umrlo šest ljudi ter napade s štirimi potniškimi letali, ki jih je 11. septembra 2001 ugrabilo 19 teroristov Al Kaide. Dve letali sta uničili stolpnici WTC, eno je treščilo v Pentagon, četrto, namenjeno kongresni palači v Washingtonu, pa je po uporu potnikov padlo na travnik v Pensilvaniji.

Obiskovalci muzeja padejo v mračno preteklost s pomočjo 23.000 fotografij, 500 ur video posnetkov in 1970 tonskih posnetkov, ki se vrtijo pod spominskim parkom, postavljenim na površini v odtisu obeh porušenih stolpnic WTC. Slišijo se mrzlični pogovori med reševalci, policijske sirene in poslovilni telefonski klici žrtev svojcem. Predvajajo pa tudi posnetke napadov, ljudi, ki padajo oziroma skačejo s stolpnic in bežijo pred prahom in ruševinami stolpnic.

Postavitev spominskega parka in muzeja je stala 700 milijonov dolarjev, od česar so polovico zbrali s prostovoljnimi prispevki. Muzej pričakuje, da bo s prodanimi vstopnicami na leto zbral 40 milijonov dolarjev, kar ne bo pokrilo niti stroškov obratovanja, ki so ocenjeni na 60 milijonov dolarjev na leto.