Obamova prisega je morala potekati danes, čeprav je nedelja, ker tako določa ustava. Javna prisega z govorom, parado in plesi pa bo na sporedu v ponedeljek. Obe prisegi sta minili brez govorov in v ožjem krogu družine, prijateljev in povabljenih. Obama in Biden bosta podala izjavi nocoj na posebnem inavguracijskem sprejemu v Beli hiši.
Predsednik in podpredsednik sta se po Bidenovi prisegi v njegovi uradni rezidenci v Nacionalnem observatoriju odpravila na Nacionalno pokopališče Arlintgon na drugi strani reke Potomac, kjer sta položila venec pred grobnico neznanemu junaku.
Po slovesnosti in pred predsednikovo prisego sta se oba udeležila še maše v spomin na ubitega borca za državljanske pravice Martina Luthra Kinga Mlajšega, katerega življenje in delo Američani slavijo z nacionalnim praznikom, ki je letos v ponedeljek. Torej na dan, ko bo Obama pred zahodnim stopniščem kongresne palače ob prisotnosti dostojanstvenikov, tujih veleposlanikov in povabljenih gostov ter množico okrog 800.000 ljudi na travniku National Mall, še enkrat javno prisegel za drugi mandat.
Potem bo povedal svoj inavguracijski govor, kosil v kongresu in s svojo udeležbo odprl inavguracijsko parado od kongresa do Bele hiše, po aveniji Pensilvanija. Parado si bo nato ogledal s častne tribune, zvečer pa ga čakata še dva inavguracijska plesa v Konvencijskem centru. Slovesnosti se bodo sklenile v torek zjutraj z mašo v Nacionalni katedrali.
Obama bo v svojem inavguracijskem govoru podal orise svoje agende za naslednja štiri leta. Predsedniki ZDA so se ponavadi v drugem mandatu posvetili gradnji svoje dediščine z dosežki na zunanje političnem področju, vendar pa ima Obama tudi doma še več kot dovolj neizpolnjenih obljub iz prvega mandata.
Na čelu z reformo imigracijskega sistema, ki pa ima tokrat precej več možnosti za uspeh, ker je izid volitev novembra lani republikance soočil z zanje neprijetnim dejstvom, da se njihova baza belih moških počasi krči in brez spremenjenega odnosa do žensk in volivcev latinskoameriškega izvora ne morejo več upati na vrnitev v Belo hišo.
Kot je Obamovo agendo leta 2009 zavirala gospodarska kriza, pa jo bo tokrat nadaljevanje spora z republikanci, ki so ohranili večino v predstavniškem domu kongresa, okrog porabe. Glede davkov sta se obe strani dogovorili že 1. januarja, nerešeno pa je ostalo vprašanje zmanjšanja proračunskega primanjkljaja, ki se mu na vsake toliko časa pridruži vprašanje dovoljene meje javnega dolga.
Republikanci so sporočili, da bodo potrdili povišanje meje javnega dolga s sedanjih 16.400 milijard na toliko, da bo dovolj za naslednje tri mesece. Pogoj pa je, da se do takrat sprejme proračun za letos, sicer noben kongresnik ali senator ne bo dobil plače. Prepiri okrog primanjkljaja se bodo nadaljevali po ustaljenem vzorcu. Demokrati bodo želeli uravnotežen pristop z nekaj novimi davki in manjšo porabo, za republikance povišanje davkov več ne pride v poštev, ampak jih zanima le zmanjšanje porabe. Boj bo trd in Obama je svojo predsedniško kampanjo preoblikoval v neprofitno organizacijo, ki bo med Američani nabirala podporo za njegovo agendo.
Pokol šolskih otrok v Newtownu v Connecticutu 14. decembra lani je Obamovi agendi vsilil tudi omejitve glede pravice do orožja. Močan orožarski lobi je proti, prav tako tudi republikanci in glede tega se obeta trd boj z nepredvidljivim izidom. Največ kar želi Obama je sicer ponovna prepoved polavtomatskega oziroma napadalnega orožja, čemur orožarji odločno nasprotujejo.
Veliko razočaranje prvega mandata je bilo za Obamo poleg imigracijske reforme tudi vprašanje podnebnih sprememb. Obama se ni odločno postavil za ukrepe za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, pomanjkanje ameriškega vodstva pa je velik problem za cel svet, ki ni sposoben sprejeti potrebnih ukrepov. Nasprotovanje republikancev se bo nadaljevalo, ne glede na orkane, viharje, neurja, tornade, snežne zamete, nalive, vročino in suše, ki so zaznamovali zadnja štiri leta.
Ameriški predsedniki se v drugem mandatu že skoraj tradicionalno skušajo spopasti z iskanjem rešitve za krizo na Bližnjem vzhodu. Doslej to ni uspelo še nobenemu. Obama bo moral sicer še naprej pozorno paziti na Izrael, da ne izvede samostojnega napada na Iran, obenem pa pritiskati na Iran, da odpre karte glede jedrskega programa.
Konec leta 2014 bo Obama spremljal izvajanje ukaza o umiku sil iz Afganistana, vojna proti terorizmu pa se bo nadaljevala med drugim v Jemnu, Maliju, ali moda celo v Siriji, ki se ji po pričakovanem padcu režima Bašarja al Asada obeta nezanesljiva prihodnost. Obama bo osumljene teroriste še naprej pobijal z brezpilotnimi letali, taborišča zanje na Kubi (Guantanamo) pa kljub menda najboljšim namenom ne bo zaprl, ker mu tega ne dovoli kongres.
Po Iraku in Afganistanu množičnega posredovanja ZDA na kriznih območjih z lastnimi vojaki pod Obamo ni pričakovati, razen v nujnih primerih. Sicer pa je predsednik že v prvem mandatu najavil novo nacionalno varnostno strategijo, ki se bo posvečala bolj Aziji, kjer Kitajska realno ogroža vodilno vlogo ZDA v svetu. Z Evropo se bo zaradi nadaljevanja dolžniške krize ubadal Obamov nov finančni minister Jack Lew, sicer pa tudi v drugem mandatu ne bo imela nič kaj pomembnejše vloge, kot v prvem.
Drugi predsedniški mandati so tradicionalno tudi čas za škandale. Obame se doslej ni prijel še nobeden, ker je politično dovolj preudaren, zasebno pa dovolj zadržan in težko je videti, kaj bi lahko opozicija privlekla na dan, da bi lahko uresničila svoje sanje o impeachmentu. Za Obamo bo drugi mandat priložnost za obrambo doseženega v prvem. To pa je predvsem zdravstvena reforma, ki bi brez njega šla po gobe.