Preprosto gre za to, da želi Šorli, da o zahtevi vrhovni sodniki odločajo čim prej, saj gre za zaporno zadevo, te pa je treba v vseh primerih obravnavati absolutno prednostno, kar izrecno omogoča sodni red. Med drugim bi tako v najkrajšem času odločili tudi o prekinitvi zaporne kazni. Nasprotno pa Masleša, kot bomo predstavili, počne ravno nasprotno- odločanje želi prestaviti v čim bolj oddaljeno prihodnost, da bi bil vodja opozicije zaprt koliko je mogoče dlje časa.
Zahtevo za varstvo zakonitosti so na vrhovno sodišče prejeli v sredo popoldan, dan za tem je bila dodeljena v obravnavo vrhovni sodnici Maji Tratnik, ki bi imela v postopku vlogo poročevalke, torej ključne osebe. Toda Tratnikova primera ne rešuje, saj je odšla na vnaprej predviden dopust! Šorli je zaradi tega že v četrtek na Maslešo naslovil predlog za nujno predodelitev zadeve drugemu sodniku poročevalcu v skladu s sodnim redom. Tako bi jo lahko že v petek, torej na dan Janševega odhoda na prestajanje kazni, začel obravnavati sodnik poročevalec (oziroma sodnica). Pri tem je Šorli na koncu svojega predloga zapisal, da sta na dopustu do konca mesece tudi sodnika Damijan Florjančič in Barbara Zobec, jasno je torej, da niti onadva ne moreta začeti reševati zahteve.
Po tem predlogu so očitno stvari nekoliko ušle izpod budnega Maslešinega očesa in nekdo je v njegovem imenu sestavil odredbo (ali osnutek) odredbe, s katero je Šorlijevemu predlogu ugodil. V odredbi je tako zapisano, da se primer dodeli drugemu sodniku kazenskega oddelka, vendar ne Florjančiču ali Zobčevi zaradi dopusta. »Predlog je utemeljen, saj gre glede na vrsto, naravo in pomen zadeve, nedvomno za nujno zadevo, ki mora imeti v službi prisotnega sodnika poročevalca«, piše v odredbi. Dodano je še, da so skušali Tratnikovo v skladu z zakonom kontaktirati tudi po telefonu, vendar je bila nedosegljiva. Zaradi tega, ker zadeve ne bo mogla takoj preučiti in odločiti o izvedbi nujnih procesnih dejanj, je treba zadevo predodeliti drugemu sodniku, stoji v prvi odredbi pod katero je ime Masleše.
Toda očitno je bila ta prva odredba sestavljena brez vednosti Masleše in v nasprotju z njegovimi nameni. Še istega dne je namreč Masleša izdal sklep,s katerim je predlog Šorlija o predodelitvi zavrnil. Strinja se, da gre glede na naravo in pomen za absolutno prednostno, zato je tudi zavrnil predlog Tratnikove o predodelitvi zadeve. Po mnenju Masleše pa v zahtevi niso podane kršitve v zvezi s sodbo Janši, ki bi jih lahko šteli za notorne. Gotovo je ta zadeva poudarjeno večplastno izjemno pomembna, tudi z vidika sodelovanja obsojenca, ki je eminentni politik, v volilnih aktivnostih, pravi Masleša. Toda teh okoliščin v okviru presoje po 423. členu zakona ni mogoče presojati, saj se ta nanaša striktno na vsebino zahteve. Gre za okoliščino relevantno po zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij, nadaljuje Masleša, ki daje obsojencu procesno možnost, da s svojo prošnjo sam doseže odlog izvršitve kazni. Tu je torej kaveljc: Masleša želi, da bi Janša prosil! Zaradi tega ga brez vsake osnove napotuje na drugi zakon. Ravno tega seveda predsednik SDS ne namerava storiti, kar je že večkrat povedal. Nato se Masleša dalje spreneveda, češ da postopek kljub dopustu sodnice Tratnikove ne bo zastal, saj bo zahteva poslana v odgovor na vrhovno tožilstvo. V sklepu še piše, da ima Masleša pristojnost prekiniti letni dopust sodnice, če bi bilo zaradi slednjega ovirano izvajanje sodne oblasti, vendar ocenjuje, da ni podlage za takšen ukrep. »Nujnost …ni izkazana do te mere, da bi narekovala predodelitev zadeve drugemu, v naslednjih dneh prisotnemu sodniku.«
Po tem sprenevedanju Masleše je Šorli napisal nov predlog za predodelitev zadeve, v katerem znova poudarja, da gre za absolutno prednostno zadevo, v kateri je treba postopati posebno hitro. Janša namreč v zahtevi uveljavlja kršitve takšne narave in teže, da bo potrebno sodbo, če bodo kršitve potrjene, razveljaviti ali jo spremeniti v oprostilno. Tratnikova pač ne more ukrepati hitro, ker je na dopustu, ponavlja Šorli, predodelitev v takšnih primerih pa je bila do zdaj praksa vrhovnega sodišča v nujnih- pripornih zadevah. Trditev, da postopek ne bo zastal, ker bo zadeva poslana na tožilstvo, temelji na zgrešenem formalističnem stališču, ki dopušča neupravičen pripor oziroma zapor obsojenca ali pripornika. Sodnik poročevalec mora preizkus zahteve opraviti še preden pošlje spis na vrhovno tožilstvo, je jasen Šorli, saj je treba v takšnih primerih postopati posebno hitro. O hitrem postopku ni mogoče govoriti, če sodnice en teden sploh ne bo v službi.
Šorli je predlogu priložil fotokopije obeh sodb, zahteve, sklepa ustavnega sodišča in ločenih mnenj ustavnih sodnikov. Iz navedenega izhaja velika verjetnost, da je podana kršitev materialnega prava.
Seveda je Masleša zavrnil tudi ponovni predlog Šorlija. Pravi, da ne gre enako zadevo, kot so priporne, kjer še vedno velja domneva nedolžnosti, tu pa gre za pravnomočno sodbo. Po mnenju Masleše pa Janševa zadeva ni tako nujna in takšne primere vrhovno sodišče niti ne rešuje kot nujne. Če bi tokrat naredilo izjemo, bi kršilo načelo enakopravnosti. Skratka- Masleša se ne da in vztraja, da zadevo Janša še naprej rešuje sodnica, ki je na dopustu!?
Kot kaže pa je danes predsednik vrhovnega sodišča vendarle popustil in se »zaradi naknadno ugotovljenih okoliščin, ki nakazujejo možnost daljše odsotnosti Tratnikove« odločil spis dodeliti drugemu sodniku. Po poročanju Financ so na vrhovnem sodišču pojasnili, da bo zadeva skladno s sodnim redom jutri dodeljena drugemu sodniku kazenskega oddelka, imena pa niso navedli.
Objavljamo današnje pismo odvetnika Francija Matoza predsedniku vrhovnega sodišča Branku Masleši:
Spoštovani predsednik Vrhovnega sodišča g. Branko Masleša!
Po vpogledu v spisi opr. št. Su 1136/2014, sem se seznanil z Vašima sklepoma št. Su 1136/2014 in št. Su 1136/2014/1, oba z dne 20.06.2014, s katerima ste zavrnil predloga vodje kazenskega oddelka sodnika Šorlija za predodelitev zadeve I Ips 2457/2010, ki se nanaša na obsojenega Ivana Janeza Janšo.
Ob branju predloga za preddodelitev spisa, ki ga je podal sodnik Šorli in ob branju Vaše argumentacije za zavrnitev predloga, spoštovani predsednik, se dejansko počutim neprijetno, ker v tej zadevi ravnate očitno izven ustaljene prakse Vrhovnega sodišča in za Vašo odločitev navajate nesprejemljive pravne argumente, na kar Vas je opozoril sodnik Šorli. Ne moram verjeti, da se lahko kot predsednik Vrhovnega sodišča v tej kazenski zadevi zatekate k milo rečeno formalističnim argumentom, s katerimi očitno želite preprečiti, da bi senat Vrhovnega sodišča nemudoma odločil o začasni (sedaj že) prekinitvi izvršitve pravnomočne sodne odločbe, v skladu z določili IV. odstavka 423. člena ZKP in s tem zagotovil varstvo ustavnih pravic obsojenega Ivana Janeza Janše.
Za razumevanje Vašega ravnanje v tej zadevi, spoštovani predsednik, moram očitno ponovno prebrati Vaš govor na Dnevih slovenskega sodstva, z dne 06.06.2014, iz katerega jasno in nedvoumno izhaja Vaš »odnos« do obsojenega Ivana Janeza Janše. Na možnost pristranskega sojenja na Vrhovnem sodišču v tej zadevi, je glede na vaš nastop na izobraževalnih dnevih slovenskega sodstva opozoril že ustavni sodnik dr. Deisinger, v svojem Odklonilnem ločenem mnenju k Sklepu št. Up-373/14, z dne 11.06.2014, ki pa glede na vaša ravnanja, se bojim, da ni več zgolj možnost.
Vaše navedbe v obrazložitvi sklepa št. Su 1136/2014/1 citiram: »V kazenskem postopku vse bolj prevladuje načelo avtonomnosti strank in se opušča pokroviteljski odnos države« lahko glede na vlogo tožilstva v kazenskem postopku razumem le kot lapsus. Navedbe, da za odločitev po IV. odstavku 423. člena ZKP ni nujno, da bi vložnik v zahtevi podal tak predlog in da ni mogoče spregledati, da stranka ni niti zatrjevala, še manj pa podala razloge za nujnost odločanja o morebitni odložitvi ali prekinitvi izvršitve pravnomočne sodbe, pa lahko, spoštovani predsednik, razumem le kot očitni odmik od ustaljene sodne prakse in dosedanjega razumevanja določil IV. odstavka 423. člena ZKP.
Res mi je neprijetno, vendar sem Vas glede na dejstvo, da gre za človekove pravice dolžan zgolj opozoriti in nikakor ne podučiti, da ZKP ne predvideva predloga strank, da naj Vrhovno sodišče glede na vsebino zahteve odredi, da se izvršitev pravnomočne sodne odločbe odloži oziroma prekine, temveč je to »glede na vsebino zahteve« uradna dolžnost sodišča. Glede na navedeno so Vaše navedbe v obrazložitvi, »da ni nujno, da bi vložnik v zahtevi podal tak predlog« očitno pravno zgrešene, ker ZKP takšnega predloga ne dopušča in to torej ne more biti »ne nujno«, posledično pa so očitno pravno zgrešene tudi vaše navedbe, da stranka ni podala razloge za nujnost odločanja, ker bi bile takšne morebitne navedbe povsem izven zakonskih okvirjev in jih sodišče ne bi upoštevalo.
Ustavno sodišče je v svojem Sklepu Up-373/14-22, z dne 11.06.2014, med drugim zapisalo, da je v skladu z ustaljeno ustavnosodno presojo zahteva za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno obsodilno kazensko sodbo učinkovito pravno sredstvo, s katerim lahko pritožnik učinkovito uveljavlja tudi vse kršitve človekovih pravic, ki jih uveljavlja z ustavno pritožbo. Z vidika učinkovitosti odločanja Vrhovnega sodišča, Ustavno sodišče navaja, da je pomembno, da lahko Vrhovno sodišče v skladu z določili IV. odstavka 423. člena ZKP odloži oziroma prekine izvršitev pravnomočne obsodilne sodbe.
V konkretnem primeru zahteva za varstvo zakonitosti očitno ni učinkovito pravno sredstvo, saj se o zatrjevanih kršitvah človekovih pravic obsojenega Ivana Janeza Janše še ni odločalo in je odločanje, zaradi povsem banalnih razlogov, kot je letni dopust sodnice izven sodnih počitnic, odloženo brez, da bi se lahko, kot ste to zapisali v sporočilo za javnost dne 20.06.2014, v naprej predvidelo časovno dinamiko.
Spoštovani predsednik, ker si glede na Vaša ravnanja v tem postopku očitno povsem drugače razlagate učinkovito varstvo človekovih pravic kot Ustavno sodišče in nenazadnje tudi vodja kazenskega oddelka na Vrhovnem sodišču sodnik Šorli, Vam predlagam, da ponovno proučite možnost predodelitve spisa sodnici-sodniku, in s tem omogočite sestavo senata, ki bo lahko nemudoma odločil v skladu z določili IV. odstavka 423. člena ZKP.
V Kopru, 23.06.2014
S spoštovanjem,
Odvetnik Franci MATOZ