Obama prihaja v Evropo: Rusija, Rusija, Rusija!

Minili so časi, ko je Obama pogled ameriške zunanje politike usmerjal v Azijo in Evropo zanemarjal do te mere, da je od leta 1997 dalje vsakoletni vrh EU-ZDA v svojem prvem mandatu preoblikoval v dvoletnega. Strateški premik proti Kitajski je zavrla Rusija, ki je zavzela in si priključila ukrajinski polotok Krim, in to bo tudi osrednja tema vseh srečanj Obame v Evropi.

Ob robu vrha o jedrski varnosti, ki se ga bodo udeležili predstavniki prek 50 držav, bo potekalo tudi srečanje voditeljev gospodarsko najbolj razvitih držav G7, ki so se odločili, da bodo Rusijo začasno poslali v kot, da razmisli o svojem ravnanju z Ukrajino. Priprave na letošnji vrh G8 v Sočiju so ustavljene in glede na dosedanji razvoj dogodkov kaže, da bo vrh kmalu tudi dokončno odpovedan.

Obama bo v Haagu 24. in 25. marca, ko bo imel tudi bilateralna srečanja s številnimi kolegi iz držav udeleženk vrha ter srečanja s predstavniki nizozemske vlade. Na seznamu udeleženk vrha sta tudi Rusija in Ukrajina, a ruskega predsednika Vladimirja Putina v Haag ne bo.

Na vrhu o jedrski varnosti bo tekla beseda o zavarovanju jedrskih materialov in ukrepih, da ti materiali ne pridejo v roke teroristom. Od prvega vrha, ki ga je Obama organiziral v Washingtonu leta 2010, se je 12 držav znebilo svojih zalog oplemenitenega urana, 19 držav pa je sprožilo pobude proti tihotapljenju jedrskih materialov.

Obamova pobuda je s krizo med Rusijo in Ukrajino, ki se je prostovoljno znebila svojih zalog jedrskega orožja, doživela hladen tuš in ob nevarnosti merjenja moči velikih sil nevarnost jedrskega terorizma ne deluje več tako prioritetno kot doslej.

Obama bo sredo preživel v Bruslju, kjer ga bosta gostila predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy in predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Osrednja tema vrha bo, poleg Ukrajine, nov sporazum o prosti trgovini med EU in ZDA.

Pogajanja tečejo počasi in po zadnjem krogu v Evropi v prvi polovici meseca je jasno, da sporazuma o transatlantskem partnerstvu o trgovini in investicijah (TTIP), kot se sporazum uradno imenuje, ne bo pred letom 2015. Izjava za vrh je sicer že pripravljena in izraža zavezanost obeh strani, da se pogajanja uspešno sklenejo in se sporazum, ki naj bi eni in drugi strani prinesel najmanj po 100 milijard dolarjev gospodarskih koristi letno, sklene.

TTIP bi naj povsem ali skoraj povsem odpravil carine na menjavo blaga in ustvaril prostotrgovinsko območje, ki z 815 milijoni ljudi predstavlja polovico svetovnega BDP. Pogajanja se lomijo med drugim okrog kmetijstva, Evropejce pa po novem precej bolj kot v preteklosti skrbi ameriški odnos do pravice do zasebnosti.

Ameriški predsednik bo 27. marca odpotoval še v Rim. V Vatikanu se bo srečal s papežem Frančiškom, s katerim bosta govorila o prizadevanjih za zmanjšanje rastočih neenakosti po svetu in boju proti revščini. V Rimu bosta Obamo sprejela tudi predsednik Italije Giorgio Napolitano in premier Enrico Letta.