Nova bolivijska vlada bivšega predsednika Moralesa obtožuje terorizma in genocida

Začasna predsednica države Jeanine Anez je na Twitterju po navedbah francoske tiskovne agencije AFP zapisala, da je državni tožilec "na ICC v Haagu, kjer vlaga tožbo zaradi zločinov proti človečnosti zoper Eva Moralesa in druge".

Ponavadi države sporočajo ICC domnevne resne kršitve, ne pa neposredno vlagajo tožbe. Zatem sodišče odloči, ali so zadostni razlogi za uvedbo preiskave.

Konservativna predsednica, ki je prevzela predsedniški položaj po lanskem umiku Moralesa v tujino, je navedla, da se obtožbe nanašajo na "zasedbo mest, ki je povzročila več kot 40 smrti zaradi pomanjkanja kisika", ki ga niso mogli dobaviti bolnišnicam.

Morales, ki je po navedbah AFP še vedno zelo vplivna oseba v Boliviji, zanika obtožbe in pravi, da so "dimna zavesa, s katero želijo preusmeriti pozornost Bolivijcev z ekonomske, zdravstvene in humanitarne katastrofe v državi" pred oktobrskimi predsedniškimi volitvami.

Socialist Morales je bil na oblasti v Boliviji skoraj 14 let, nato je 10. novembra lani po treh tednih nasilnih protestov proti njegovi ponovni izvolitvi na volitvah odstopil ter odšel v tujino, kjer ima sedaj azil v Argentini. Vodenje države je začasno prevzela 52-letna Anezova.

Nove volitve so bile sprva predvidene maja letos, a so jih preložili najprej na 6. september in nato na 18. oktober. Morales, ki ne sme znova kandidirati, je svoje privržence spodbujal k nasprotovanju preložitvi volitev. Med 12 dnevno akcijo so med drugim postavili 142 cestnih zapor po državi, kar je oviralo transport zdravstvenega materiala bolnišnicam, kjer so zdravili bolnike z novim koronavirusom.

V Boliviji so doslej zabeležili več kot 118.000 primerov okužb s tem virusom, skoraj 5300 ljudi je umrlo.