Leto, ki nas je prikrajšalo tudi za vrhunski šport: bomo v 2021 le dočakali olimpijske igre?

Poletne olimpijske igre 2020 (XXXII. olimpijada moderne dobe) bodo predvidoma potekale na območju velikanskega japonskega megalopolisa od 23. julija do 8. avgusta 2021.

Po običajnem razporedu, ki upošteva štiriletni cikel, bi se morale igre odvijati med 24. julijem in 9. avgustom 2020. Kljub prestavitvi bo največja športna prireditev na svetu ohranila uradno ime, torej poletne olimpijske igre Tokio 2020.

Lozana, prestolnica olimpizma na švicarski obali Ženevskega jezera, je bila letos januarja še v znamenju velikega športnega optimizma. Najstniki z vsega sveta so se zgrnili v to švicarsko mesto, ki je v mestu in na prizoriščih v okolici od 9. do 22. januarja gostila tretjo izvedbo zimskih olimpijskih iger mladih.

Le dva meseca kasneje so na sedežu Mednarodnega olimpijskega komiteja zvonili telefoni in potekali burni sestanki in se vrstile video konference z dramatičnimi sporočili in črnogledimi napovedmi. Svet je namreč zajela največja kriza po 2. svetovni vojni, ki je ohromila šport po vsem svetu.

Le dobra dva meseca sta minila od prve odpovedi kvalifikacijskih tekmovanj za OI v Tokiu do razglasitve novega datuma iger v 2021.

Še 31. januarja so predstavniki Moka in japonskih prirediteljev zatrjevali, da letošnje OI niso v nevarnosti zaradi širjenja novega koronavirusa. "Nikoli se nismo pogovarjali o odpovedi iger," je dejal vodja organizacijskega odbora Toshiro Muto.

Zdaj že nekdanji japonski premier Shinzo Abe je 23. marca prvič javno potrdil možnost, da lahko zaradi pandemije koronavirusa pride do prestavitve OI. Medtem so nacionalne zveze še stopnjevale pritisk na Mok, vrstili so se pozivi predsedniku Moka Thomasu Bachu, naj iger letos ne izpeljejo, naj mislijo na zdravje športnikov, nekateri nacionalni komiteji pa so že napovedali, da svojih športnikov ne bodo poslali v Tokio.

Le dan kasneje je Abe predsedniku Moka v telefonskem pogovoru predlagal prestavitev OI v Tokiu za eno leto. Tridesetega marca so organizatorji iger v dogovoru z Mok ter mestnimi in državnimi oblastmi določili nov datum iger. Športniki, čeprav s težkim srcem, so si oddahnili.

Prestavitev iger je prinesla nove, nepričakovane težave. Od logističnih do finančnih. Po skoraj najbolj optimističnem scenariju bodo preložene igre japonske organizatorje stale dve dodatni milijardi evrov.

Kljub napovedim o varčevanju in racionalizaciji tudi pri spektaklih ob odprtju in zaprtju iger, se v Tokiu ne bodo mogli izogniti velikanskim stroškom, ki bodo presegli deset milijard evrov. Kar pa bo še vedno manj v primerjavi s stroški poletnih iger 2008 v Pekingu in zimski OI 2014 v Sočiju.

Neznank je še veliko, negotovost gromozanska. Predsednik Moka Bach zgolj sedem mesecev pred prižigom olimpijskega ognja, s katerim bodo v Tokiu oznanili začetek OI, ni mogel odgovoriti niti na najbolj osnovno vprašanje, ali bodo lahko ljubitelji športa spremljali športne boje in tekmovanja v živo s tribun stadionov in dvoran.

V Moku seveda velike upe polagajo v cepivo za novi koronavirus, a so nekateri športniki že javno zavrnili možnost cepljenja. Na eni zadnjih novinarskih konferenc je tako Bach zagotovil, da cepljenje športnikov ne bo obvezno.

Skoraj z gotovostjo je mogoče napovedati, da bodo igre potekale po vzoru in v skladu z zdravstvenimi protokoli, ki so jih letos v praksi preizkusili denimo na stari celini v nogometnih ligah, na največjih kolesarskih dirkah (Giro, Tour, Vuelta) in v severnoameriški košarkarski ligi NBA.

Torej na način, da so tekmovalci, trenerji, ekipe v varnih in varovanih mehurčkih, brez gledalcev ali s sila omejenim številom gledalcev na tribunah, čeprav si je olimpijske igre brez množic gledalcev težko predstavljati. Z obveznim testiranjem udeležencev iger pred začetkom tekmovanj, če bo do takrat že splošno cepljenje ali ne.

Med Japonci se krepi skepsa in ni malo tistih, ki so prepričani, da bi kazalo igre odpovedati. Vodilni predstavniki japonskih oblasti in Moka so jasno zatrdili, da vnovična preložitev iger ne pride v poštev. Že čez 13 mesecev, od 4. do 20. februarja, bo namreč Kitajska gostila zimske olimpijske igre.

V slovenskem olimpijskem komiteju so sicer prepričani, da OI v Tokiu bodo. Generalni sekretar OKS Blaž Perko pričakuje, da bo na samem prizorišču iger prihodnje poletje v Tokiu vse teklo bolj ali manj gladko.

"Izvedba tekmovanj me še najmanj skrbi. Toda, kako in kdaj bomo lahko šli tja, predvsem pa kako bo s kvalifikacijskimi tekmovanji, to je večja skrb," je o olimpijskih dilemah leto dni pred igrami povedal Perko.

Kvalifikacije za poletne olimpijske igre v Tokiu se sicer morajo končati do 29. junija 2021.

"Že pred časom je Mok vzpostavil denarni premostitveni sklad v višini 740 milijonov evrov, od tega večino za OI v Tokiu, 140 milijonov evrov pomoči pa je namenil tudi nacionalnim olimpijskim komitejem in mednarodnim zvezam," je še povedal generalni sekretar OKS.

Doslej so bili največji športni dogodki na svetu odpovedani le med prvo in drugo svetovno vojno, ko so odpadle poletne igre v Berlinu 1916, Tokiu 1940 in Londonu 1944 ter zimske v Cortini d'Ampezzo 1940 in Sapporu 1944.

"Igre v Tokiu so lahko, bodo in morajo biti luč na koncu tunela. Živimo v časih velike negotovosti. Na koncu lahko olimpijske igre postanejo velika luč upanja, optimizma, solidarnosti in enotnosti," je sredi pandemije izpostavil predsednik Moka Bach.