Mobilna omrežja pete generacije: spopad strahov in interesov

5G je omrežje mobilne telefonije, ki nadgrajuje prejšnja omrežja. S hitrostmi, ki naj bi dosegale do 20 gigabitov v sekundi - mobilna omrežja LTE v povprečju dosegajo hitrosti med 3 in 5 megabiti, omrežja 3G pa okoli 2 megabita - bodo omrežja 5G po napovedih omogočila preboje v vseh porah družbe, od avtonomnih vozil in medicine do tehnologij navidezne in obogatene resničnosti.

Uvajanje 5G v Sloveniji

V Sloveniji sodi pristojnost za podelitev ustreznih radijskih frekvenc operaterjem elektronskih komunikacij pod okrilje Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS. A postopek podeljevanja frekvenc, namenjenih uvajanju 5G - 700 MHz, 2300 MHz, 3400-3600 MHz in 26 GHz - še ni bil uveden.

Vlada je namreč rok za podelitev frekvenc za mobilne tehnologije postavila do 30. junija prihodnje leto. Pogoj za začetek postopka podelitve pa je strategija upravljanja z radiofrekvenčnim spektrom, ki čaka na potrditev na vladi, so še zapisali v agenciji.

Na podelitev frekvenc čakajo tudi slovenski operaterji. Telekom Slovenije, A1 Slovenija, T2 in Telemach so za STA tako zapisali, da je zaradi čakanja na podelitev frekvenc težko napovedati časovne okvirje komercialne uvedbe omrežja pete generacije.

V Telekomu sicer pričakujejo, da bo uvedba 5G "obsežen in tudi investicijsko zahteven projekt" in bo potekala več let in v več fazah. "Gledano globalno postopno uvedbo 5G pričakujemo v začetku naslednjega desetletja."

Spopad velikanov

Vsi omenjeni operaterji za svoja obstoječa omrežja uporabljajo tudi opremo kitajskega velikana Huaweija, ki je eden vodilnih proizvajalcev opreme za podporo 5G, a se je nanj vsul plaz kritik iz ZDA, saj naj bi kitajski vladi omogočal t.i. backdoor oziroma prikrit dostop do podatkov uporabnikov omrežij 5G po svetu.

Huawei takšne obtožbe kategorično zanika. Kot je nedavne navedbe namestnika sekretarja za kibernetsko in informacijsko politiko ZDA Roberta L. Strayerja komentiral Abraham Liu, glavni predstavnik Huaweija pri institucijah EU, pa se v podjetju zavedajo, "da si ameriška administracija neprestano prizadeva širiti lažne govorice o podjetju Huawei".

Prvi mož družbe Huawei Technologies Ljubljana Histro Zhangqin pa je za STA pojasnil, da Huawei pri izgradnji omrežij pete generacije v EU sodeluje v mnogih državah, med drugim v Veliki Britaniji, Nemčiji, Italiji in na Finskem. "Podpiramo dve tretjini delujočih omrežij 5G po svetu. Huawei ima že več kot 60 komercialnih pogodb, od tega 31 v EU," je dodal.

Huawei je "obraz" trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko na področju tehnologije. Regulatorji v ZDA so konec oktobra tako predlagali sprejem pravil, po katerih telekomunikacijska podjetja ne bodo več smela kupovati opreme in storitev kitajskih tehnoloških velikanov, kot sta Huawei in ZTE, prav tako se bodo morala odpovedati vsej njihovi opremi, ki jo že imajo v lasti.

Strahovi pred vplivom 5G na zdravje ljudi in okolja

Mobilna omrežja 5G vključujejo naslednjo generacijo majhnih baznih postaj oziroma celic z veliko prenosno hitrostjo, vendar pa se bo število teh celic zaradi tehničnih zahtev 5G precej povečalo.

Povečano število anten in celic "s seboj prinaša določena vprašanja glede sevalnih obremenitev, vplivov na okolje in zdravje, umeščanja v prostor in zagotavljanja skladnosti z mednarodnimi standardi", so v izjavi po nedavnem mednarodnem seminarju o 5G in zdravju zapisali na Inštitutu za neionizirna sevanja (Inis).

Po svetu in tudi v Sloveniji so se zaradi morebitnega vpliva na zdravje ljudi in okolja oblikovale številne pobude, ki nasprotujejo uvajanju 5G, dokler vpliv nove tehnologije ne bo dovolj raziskan.

Tako je Gibanje za človeku prijazno tehnologijo oblikovalo peticijo za pripravo "zakonodajnega predloga, ki bo odložil uvajanje sporne tehnologije, dokler se ne preučijo neodvisne znanstvene študije o dokazanih vplivih na zdravje ljudi, živali in okolje".

Ob tem gibanje pripravlja tudi "zahtevo resornim ministrom za ukinitev wi-fi v vrtcih, šolah, porodnišnicah, pediatričnih ambulantah in domovih za ostarele".

Vendar je na prej omenjenem posvetu Eric van Rongen, predsednik Mednarodne komisije za varstvo pred neionizirnimi sevanji (ICNIRP), poudaril, da so mejne vrednosti v frekvenčnem območju, kjer bo delovala tudi 5G, "izoblikovane tako, da varujejo pred negativnimi vplivi na zdravje zaradi izpostavljenosti elektromagnetnim poljem z vgrajenim velikim varnostnim faktorjem".

"Če mejne vrednosti teh smernic ICNIRP v povezavi s 5G niso presežene, ni razloga za sum, da bi izpostavljenost 5G v vseh frekvenčnih območjih lahko predstavljala tveganje za zdravje," so zapisali v Inis.

Tudi profesor na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko Matjaž Vidmar je za Delo dejal, da ne verjame "v škodljivost 5G, saj za to ni dokazov". Kot je pojasnil za časnik, radijski valovi na elektromagnetnem spektru sodijo med neionizirajoče valovanje, saj ne tvorijo novih ionov oziroma imajo premalo energije, da bi atomom izbijali elektrone, in se ne morejo vpletati v kemično sestavo snovi.

Hkrati je Vidmar poudaril, da je svarjenje pred vplivi na zdravje precej nenavadno, saj je 5G v marsičem le v novo embalažo zapakiran 4G.

Na pozive za moratorij se je odzvala tudi Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS, kjer so zapisali, da "odločitev o morebitnem moratoriju na podelitev frekvenc oz. odločitev o morebitni zaustavitvi uvajanja 5G-tehnologije v Sloveniji ni v rokah agencije".