Nov sklic Evropskega parlamenta danes voli svojega predsednika

Za mesto predsednika je bolj ali manj gotovo, da bo v prvi polovici petletnega mandata ostalo v rokah sedanjega vodje skupine socialdemokratov (S&D) v Evropskem parlamentu Martina Schulza, ki je bil na tem položaju že tudi doslej.

Tak je namreč dogovor, ki sta ga minuli teden sklenili najmočnejši politični skupini v Evropskem parlamentu, desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP) in socialdemokrati. V skladu s tem dogovorom bo položaj najprej pripadel S&D, od januarja 2017 pa EPP.

Schulz sicer ne bo edini kandidat, saj so svoje kandidate predlagale še tri manjše politične skupine, ki so ostro kritizirale kupčkanje s položaji med najmočnejšimi - zmerni evroskeptiki Evropski konservativci in reformisti (ECR), levica (GUE/NGL) in Zeleni.

Volitve predsednika so tajne. V prvih treh krogih je za izvolitev potrebna absolutna večina veljavnih oddanih glasov. Če je nihče ne zbere, poteka četrti krog, v katerega gresta le kandidata, ki sta v tretjem krogu dobila največ podpore.

Takoj po izvolitvi predsednika bodo poslanci po podobnem sistemu volili še 14 podpredsednikov. Šest podpredsednikov naj bi pripadlo EPP, trije S&D, po eden pa preostalim petim političnim skupinam.

V sredo bodo na vrsti še volitve petih kvestorjev, ki so odgovorni za administrativne in finančne zadeve. Poleg tega naj bi evropski poslanci na tokratnem zasedanju že tudi določili število in razporeditev sedežev v 20 stalnih odborih parlamenta.