Evropski poslanci bi radi v Evropskem parlamentu slišali več slovenščine

Nekoliko večji izziv je zagotavljanje ustreznega prevoda na posameznih odborih, so opomnili na okrogli mizi o večjezičnosti v Evropskem parlamentu. Angleščina pa bo na seznamu uradnih jezikov EU ostala kljub brexitu.

V Hiši EU v Ljubljani so včeraj pripravili razpravo o pomenu slovenskega jezika in večjezičnosti v Evropskem parlamentu, ki so se je udeležili trije slovenski poslanci v Evropskem parlamentu in vidna predstavnika tamkajšnjih tolmačev.

Evropski poslanec Milan Zver je v pogovoru pojasnil, da slovenski jezik uporabljajo tako na plenarnih zasedanjih kot tudi na vseh pomembnejših srečanjih, medtem ko je na posameznih odborih povečini v uporabi angleščina. Posebej je izpostavil izjemno usposobljenost tolmačev, ki, kot je ponazoril, včasih še bolje artikulirajo misli, ki jih skuša predstaviti sogovornikom.

Slovenščina se ni uveljavila le v Evropskem parlamentu, pač pa postaja zanimiva tudi v ekonomiji, je dodal Zver. Tako je na avstrijskem Koroškem mogoče videti mnoge razpise, ki med pogoji za zaposlitev navajajo tudi znanje slovenščine. Sicer pa je prvi imperativ za vsakega mladega po besedah evropskega poslanca naučiti se jezik soseda.

V parlamentu je načelno enakopravnih 24 jezikov, ni pa čisto vedno tako, je dodal evropski poslanec Igor Šoltes. Kot je opozoril, se morajo pri delu posameznih odborov včasih kar boriti za slovenski prevod. Nekako se kar predpostavlja, da imajo jeziki večjih držav prednost. Na plenarnih sejah evropski poslanci iz Slovenije brez izjeme uporabljajo slovenščino in Šoltes je priznal, da naš jezik v ogromni parlamentarni dvorani v Strasbourgu res dobro zveni.

Šoltes je izpostavil tudi pomen stalnega vlaganja v jezik, za kar pa so prvenstveno odgovorne države same in njihove vlade. Varčevanje pri tolmačenju v Evropskem parlamentu bi se poznalo tudi v kakovosti prevodov, je povedal.

Za Slovenke in Slovence ni več vprašanje, kaj je ohranilo identiteto in na čem gradimo svojo državnost - to je jezik, je poudaril evropski poslanec Franc Bogovič. Tudi glede znanja tujih jezikov pa smo Slovenci po njegovih besedah nadpovprečni, kar je za nas nuja, a hkrati tudi priložnost.

Bogovič slovenščino v parlamentu uporablja vsakič, ko je le zagotovljen prevod. Zgodi pa se, da slovenski prevod zahtevajo tudi na kakšnem odboru. Sicer pa se v parlamentarni dvorani včasih razvije celo nekakšna tekma med jeziki. Še najbolj dosledni pri uporabi jezika pa so njegovi oceni Francozi.

Angleščina bo kljub skorajšnjemu izstopu Velike Britanije ostala uradni jezik EU. Ne nazadnje je eden od uradnih jezikov tudi na Malti in na Irskem, je povedala Agnieszka Walter-Drop, generalna direktorica direktorata Evropskega parlamenta za tolmačenje in konference. Ker pa bo naravnih govorcev manj kot doslej, bi se to utegnilo poznati na kakovosti jezika, je opozorila.

Da angleščina ostaja na seznamu 24 uradnih jezikov, je potrdil tudi generalni direktor direktorata Evropskega parlamenta za prevajanje Valter Mavrič. Tolmači po njegovih besedah prispevajo k ohranjanju identitete naroda, saj je prav jezik eden njenih temeljev. Ta zavest je bila še zlasti prisotna leta 2008, ko so imeli obilico dela zaradi predsedovanja Slovenije Svetu EU, je povedal.