Veljati tako začenja prenovljena direktiva EU o plačilnih storitvah (PSD 2), ki naj bi med drugim bistveno olajšala vstop na trg novim ponudnikom plačil z mobilnimi in spletnimi orodji.
Nova pravila odpirajo trg novim ponudnikom storitev odreditve plačil in zagotavljanja informacij o računih. Ponudniki storitev odreditve plačil omogočajo plačevanje prek spleta, pri čemer pa ne razpolagajo s sredstvi plačnika, ampak jim ta le omogoči spletni dostop do svojega bančnega računa z namenom izvedbe plačila. Druga skupina pa na uporabnikovo zahtevo v strnjeni in uporabniku prijazni obliki zagotovi podatke o enem ali več računih, ki jih ima pri enem ali več ponudnikih plačilnih storitev.
Strnjeno povedano nove spremembe od bank zahtevajo, da dostop do finančnih podatkov o uporabnikih na zahtevo uporabnika ponudijo tekmecem, obenem pa npr. podjetjem za razvoj storitev finančne tehnologije (fintech) prek vmesnikov API ob spoštovanju tehničnih in varnostnih standardov omogočijo hiter in čim bolj nemoten dostop do podatkov in računov. Po analogiji bi lahko to primerjali z odpiranjem infrastrukture na področju telekomunikacij in energetike v EU v preteklih letih.
Evropska komisija je na podlagi predloga Evropskega bančnega organa pripravila tudi že regulativne tehnične standarde za zagotavljanje varnosti pri odpiranju dostopa do finančnih podatkov. Ko bodo ti objavljeni, bodo imeli potem banke in drugi ponudniki plačilnih storitev na voljo 18 mesecev za uveljavitev v praksi. Nova ureditev bo tako zaživela najpozneje septembra 2019.
Vlada je za prenos direktive v nacionalno zakonodajo že sprejela predlog zakona o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih, ki med drugim v zakonodajo prenaša PSD 2 in med plačilne storitve vključuje obe omenjeni novi obliki storitve, ki se izvajata prek interneta. DZ je prav te dni začel z obravnavo zakona.
Fintech sektor se je v zadnjih letih razvil tudi v Sloveniji, nova pravila pa jim prinašajo nove priložnosti, pri čemer bo precej odvisno tudi od tehničnih standardov in izvajanja zakonodaje v praksi. Na nova pravila se prilagajajo tudi banke, tako glede izzivov, ki jih prinaša odpiranje njihovih podatkov, kot pri iskanju novih poti do uporabnikov. V Evropi in svetu prihaja že tudi do partnerstev med bankami in fintech podjetji pri razvoju novih storitev, na ta vlak pa so že skočili tudi tehnološki velikani, kot so Amazon, Apple, Facebook, Google in Alibaba.
Druga odmevnejša novost pa je prepoved zaračunavanja nadomestil za plačila s kreditnimi in plačilnimi karticami. Trenutno se te prakse najpogosteje poslužujejo letalske družbe in prodajalci različnih vstopnic, prav tako jih pogosto zaračunajo manjša podjetja pa tudi nekateri državni organi. S prenosom evropske direktive in uveljavitvijo omenjenega zakona bo tako prepovedano, da prejemnik plačila zahteva nadomestilo za transakcijo s kartico. Z uveljavitvijo novih pravil naj bi evropski potrošniki po ocenah Evropske komisije skupno privarčevali več kot pol milijarde evrov.
Za nekatere kartice pa bodo provizije še naprej možne, med njimi so na primer kartice American Express in Diners Club ter poslovne oz. komercialne kartice. V teh primerih provizija ne bo smela preseči neposrednega stroška, ki ga zaradi sprejetja kartičnega plačila nosi prejemnik plačila.
Obenem nova evropska pravila prinašajo še boljšo zaščito potrošnikov pred zlorabami in prevarami ter težavami pri izvajanju plačil, krepijo pa tudi pravice potrošnikov na tem področju.
