"Če Hamas ne bo sprejel predloga o prekinitvi ognja - in v tem trenutku se zdi tako - bo imel Izrael mednarodno legitimnost, da za dosego potrebnega miru razširi vojaške aktivnosti v Gazi," je dejal izraelski premier.
Na skupni novinarski konferenci z nemškim zunanjim ministrom Frankom-Walterjem Steinmeierjem je Netanjahu dejal tudi, da si Izrael želi demilitarizacije Gaze, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Vodja nemške diplomacije je Hamas pozval, naj sprejme predlog Kaira. "Sedaj so vrata za prekinitev ognja odprta in upam, da bo mogoče narediti nadaljnje korake na tej poti," je dodal po poročanju nemške tiskovne agencije dpa. Poudaril je, da se morajo razmere za življenje v Gazi izboljšati.
Tudi ameriški državni sekretar John Kerry je danes Hamas pozval, naj sprejme egiptovski načrt. V izjavi, ki jo je objavil State Department, je Kerry obenem izrazil zadovoljstvo nad izraelskim pristankom na predlog iz Egipta.
V zvezi s krizo v Gazi se je danes oglasil tudi turški premier Recep Tayyip Erdogan, ki je Izrael obtožil, da z ofenzivo na to palestinsko območje izvaja državni terorizem. Erdogan je že večkrat kritiziral judovsko državo, tokrat pa ji je očital tudi izvajanje pokolov Palestincev. "Do katere mere bo svet glede tega državnega terorizma še molčal," se je premier vprašal pred poslanci svoje stranke v Ankari.
Hamas je zavrnil predlog za prekinitev ognja, borci iz njegovega oboroženega krila, Brigad Ezedina al Kasama, pa so zatem prevzeli odgovornost za osem raket, ki so okoli 11. ure padle na pristaniško mesto Ašdod. V Hamasu so pojasnili, da se prekinitve ognja niso obvezani držati, ker so bili izključeni iz posvetov zanjo.
Hamas je sicer po poročanju dpa naštel štiri pogoje za prekinitev ognja. Prvi je, da Izrael konča ofenzivo na Gazo ter agresijo na Zahodnem bregu in v Vzhodnem Jeruzalemu. Pri tem so mišljene predvsem racije, ki jih Izrael izvaja v odgovor na junijsko ugrabitev in umor treh judovskih najstnikov.
Drugi pogoj je, da Izrael in Egipt v nadaljnji meri odpravita omejitve v Gazi in odpreta meje. Tretji zahteva vnovično osvoboditev 51 palestinskih borcev, ki jih je Izrael izpustil leta 2011 v zameno za ugrabljenega vojaka Gilada Šalita. Te borce so nato po ugrabitvi in umoru izraelskih najstnikov znova aretirali in zaprli. Četrti pogoj od Izraela zahteva konec sabotaže junija oblikovane palestinske vlade narodne enotnosti.
Izrael na drugi strani kot pogoj za konec sovražnosti od Hamasa in drugih oboroženih skupin v Gazi zahteva ustavitev raketnih napadov - ne le za leto dni ali kaj podobnega, temveč za "dolgo časa". Člani Netanjahujevega kabineta, ki jih uvrščajo med tiste bolj trde linije, pa zahtevajo več. Zunanji minister Avigdor Liberman in gospodarski minister Naftali Benet sta tako glasovala proti egiptovskemu predlogu, terjata pa kopensko ofenzivo na Gazo ter uničenje Hamasa.