V svoji prvi uspešnici Junaki kot mi Brussig padec Berlinskega zidu opisuje na satiričen način, saj bi lahko ponovno združitev obeh Nemčij po njegovih besedah opisali kot verigo slučajnih dogodkov. "Združitev bi lahko imeli tudi za skeč, za nerodnost," se je pošalil.
V romanu, ki je v Nemčiji izšel leta 1995, v slovenskem prevodu pa leta 1999, je lahko padec zidu na ta način opisoval, ker je minilo dovolj časa: "Z minevanjem časa zbledi tudi bolečina. Če bi tako pisal v času padca, bi bilo to cinično."
Pojasnil je še, da je njegov roman uspel ravno zato, ker je združitev Nemčij obravnaval na humoren način. "V 90. letih je bila poplava besedil o NDR, a so bila to večinoma težka besedila - kot bi imela težo protestantske misli. Mislil sem, da v literaturi nihče ne bo želel brati o tem, zato sem bil izjemno presenečen, kako hvaležno je občinstvo sprejelo, da je nekdo o tem pisal z drugega zornega kota," je dodal.
Ob tem je poudaril, da nikoli ni bil aktivist. "V drugi polovici 80. let sicer nisem ravno hodil po predpisani poti, a nisem hotel početi kaj takega, da bi moral iti v zapor. Bil sem v opoziciji, nisem bil pa aktivist."
Kot pisatelj je NDR doživljal kot majhno državo, združena Nemčija pa nikakor ni takšna - želi biti velesila, zato bi bil raje češki pisatelj. Lahko bi pisal o življenju o majhni državi, urejenem okolju.
Dodal je še, da je s svojo literaturo primoran pomagati premoščati razlike med vzhodno in zahodno Nemčijo. "Ne smemo dovoliti, da bi nam nostalgija preprečila realen pogled na NDR. Nostalgija je lepa laž o preteklosti," je poudaril.
Spregovoril je tudi o delu Berlinska orgija, opisu rdečih četrti v Berlinu, ki je preveden samo v slovenščino.
Kot je dejal je od nekega berlinskega časnik dobil ponudbo, ki je ni mogel zavrniti - dobil je legitimizacijo, da gre v bordele. "Že zaradi zavisti pisateljskih kolegov sem moral sprejeti ta izziv," se je pošalil in dodal, da je eden od ciljev njegovega obiska v Ljubljani tudi to, da odkrije, zakaj "za vraga ste prevedli to delo".
Resničen izziv te naloge pa je videl v tem, da dela kot poročevalec, kot raziskovalni novinar, a je ugotovil, da to nikakor ni, da je "le pisatelj".
