Med vprašanimi jih je 41 odstotkov odgovorilo, da v beguncih vidijo potencial za zaposlitev kot nekvalificiranih delavcev. 59 odstotkov jih meni, da so možnosti za to majhne.
37 odstotkov vprašanih podjetij meni, da bi lahko begunce angažirala kot pripravnike, medtem ko jih 63 odstotkov te možnosti ne vidi. 22 odstotkov vprašanih bi begunce lahko zaposlilo kot kvalificirane delavce, 78 odstotkov jih ne bi. Le trije odstotki vprašanih v beguncih vidijo potencial za vodstvene kadre, 97 odstotkov pa te možnosti ne vidi.
Kot oviro za zaposlitev je 92 odstotkov vprašanih navedlo neznanje jezika, 71 odstotkov pomanjkanje kvalifikacij, 59 odstotkov zahteve delovne zakonodaje, 32 odstotkov pa minimalno plačo.
"Rezultat raziskave glede minimalne plače ni presenetljiv, saj se vprašanje primernega nagrajevanja pojavi šele za tista delovna mesta, za katera je mogoče preseči ovire zaradi jezika, veščin in birokratskih postopkov," je zapisal eden od avtorjev raziskave Gabriel Felbermayr.
Minimalno plačo so kot oviro za zaposlitev navajali predvsem v gradbeništvu v vzhodni Nemčiji (55 odstotkov) in v trgovini (62 odstotkov).
V raziskavi je sodelovalo več kot 3000 podjetij iz proizvodnje (49 odstotkov), gradbeništva (25 odstotkov) in trgovine (26 odstotkov). Od teh jih 85 odstotkov deluje v zahodni Nemčiji, 15 odstotkov pa v vzhodni Nemčiji.