Preostali kandidati so bili Ukrajinec Sergej Bubka, z 49 leti najmlajši kandidat, med katerimi pa je imel daleč največje športnih uspehov, šestdesetletni portoriški bančnik Richard Carrion, ki ima tudi državljanstvo ZDA, Singapurec Ser Miang Ng, 64-letni diplomat in poslovnež, Švicar Denis Oswald, 67-letni pravnik in nekdaj bronasti olimpijec v veslaškem četvercu, ter 66-letni Tajvanec Ching-Kuo Wu, po poklicu arhitekt.
Bach, nekdanji zlati olimpionik v sabljanju, je bil doslej podpredsednik Moka z bogato športno-funkcionarsko biografijo, zaradi katere je med šesterico veljal za najizkušenejšega. Član Moka je postal leta 1991, v svojem programu pa ni dajal lažnih predvolilnih obljub. Vseskozi je zagovornik športnikov in njihovih pravic, zavzemal se za omejitev stroškov iger, pri čemer naj bi te postale bolj dostopne za številna mesta po svetu. Nekoliko je njegovo kandidaturo zasenčilo poročilo o sistematični zlorabi dopinga v Zahodni Nemčiji, čeprav je bil prav on tisti, ki je zahteval preiskavo dogodkov.
Do položaja, na katerem bo kot prvi dobitnik zlate olimpijske medalje tudi predsednik Moka, je Bach prišel že po dveh krogih glasovanja. Delegati so mu namenili 49 glasov, še najbližje mu je bil Carrion z 29, vsi drugi pa so jih dobili manj kot deset. Med najbolj razočaranimi je bil Bubka, ki je kljub športni slavi dobil le štiri glasove, vseeno pa je premagal Ching-Kua, slednji je izgubil že v prvem krogu.
Zlato olimpijsko medaljo si je Bach priboril z ekipo ZRN na sabljaškem tekmovanju OI leta 1976 v Montrealu. Bil je favorit pred glasovanjem, nazadnje je to vlogo tudi upravičil. "Vem, kako veliko odgovornost prinaša mesto predsednika Moka. A pripravljen sem jo sprejeti, vesel sem, da mi zaupate. Spoštujem tudi svoje tekmece in si bom prizadeval, da bomo sodelovali. Po izvolitvi pa bom svoja načela iz predvolilnega boja spremenil tudi v prakso: enakost v različnosti," je v prvem odzivu po izvolitvi dejal novi prvi mož olimpijskega gibanja.