Nemčija po aferah povečuje pritisk na tuje obveščevalce

Potem ko je Nemčija po zadnji vohunski aferi pred skoraj mesecem dni izgnala vodjo obveščevalcev na veleposlaništvu ZDA v Berlinu, tamkajšnje oblasti povečujejo pritisk na tuje obveščevalne službe. Kot je v petek razkril časnik Spiegel, je Berlin vse tuje diplomatske misije v državi prosil za imena tajnih agentov, ki delujejo v Nemčiji.

Po navedbah francoske agencije AFP nemško zunanje ministrstvo poročanje Spiegla ni ovrglo.

Do poziva Berlina prihaja skoraj mesec dni po izgonu vodje obveščevalne službe na ameriškem veleposlaništvu v Nemčiji. Za ta korak so se v Berlinu odločili, potem ko sta prišla na dan dva nova primera vohunjenja ZDA v Nemčiji.

Nemško tožilstvo je v začetku julija sprožilo preiskavo proti domnevnima tujima vohunoma. V prvi primer je vpleten uslužbenec nemške obveščevalne službe za tujino BND, ki naj bi delal za ameriško Cio, v drugi primer pa častnik nemške vojske, ki naj bi prav tako delal za obveščevalne službe ZDA. Primera naj sicer ne bi bila povezana.

Odnose med Berlinom in Washingtonom so sicer že pred letom dni zagrenila razkritja nekdanjega analitika ameriške agencije za nacionalno varnost NSA Edwarda Snowdna - med drugim to, da so Američani prisluškovali mobilnemu telefonu nemške kanclerke Angele Merkel.

Nemčija po aferah povečuje pritisk na tuje obveščevalce

Privoščite si nemoteno branje