Ime Ernesto se nanaša na v Argentini rojenega vodjo kubanske revolucije Ernesta Che Guevaro, Hugo pa na lani preminulega venezuelskega predsednika Huga Chaveza.
Glede na odločitev izvršnega komiteja kubanskega ministrskega sveta pa Labiofam za dovoljenje za trženje parfumov ni nikdar povprašal svojcev Guevare ali Chaveza. Poleg tega pa sta osebnosti, kot sta Che Guevara in Hugo Chavez, "sveti, danes, jutri in za vekomaj".
"Zato tovrstnih pobud ne ljudstvo ne revolucionarna vlada ne bosta nikoli sprejeli," izhaja iz odločitve izvršnega komiteja, objavljene v kubanskem partijskem glasilu Granma, o čemer poroča nemški Frankfurter Allgemeine Zeitung.
V Labiofamu, katerega zaposlene zaradi "hude napake" čakajo "ustrezni disciplinski ukrepi", se očitno takšnega odziva oblasti niso nadejali, saj so še prejšnji teden ob predstavitvi parfumov Ernesto in Hugo povedali, da so se za ti dve imeni odločili zaradi "popolnega spoštovanja in časti" teh dveh revolucionarnih osebnosti.
Kot izpostavlja FAZ, dejansko ni jasno, zakaj so se oblasti odločile za prepoved parfumov. Težko je verjeti, da komunistično vodstvo dejansko ni vedelo, kaj mešajo znotraj državnega Labiofama. Poleg tega je v preteklosti dopustilo parfuma tega podjetja z imenoma Lina in Celia.
Prvo se nanaša na Lino Ruz Gonzalez, mater kubanskih voditelje Fidela in Raula Castra, drugo na življenjsko sopotnico Fidela Castra Celio Sanchez. Na kubanskem trgu je tudi moški parfum Alejandro, ki se nanaša na drugo ime Fidela Castra.
Poleg tega kubanski režim v državnih trgovinah z oblačili turistom prodaja majice, čepice in torbe s podobo Che Guevare in od nedavnega tudi Chaveza. Zakaj sta torej morala parfuma Ernesto in Hugo umreti, še preden sta smela zadišati, tako ostaja uganka kubanske revolucionarne zgodovine. Včeraj, jutri in morda za vekomaj, sklene FAZ.