Vse od padca Francove diktature leta 1975 sta namreč politiko v Španiji krojili glavni stranki, ki sta se izmenjevali na oblasti - Ljudska stranka (PP) in socialisti (PSOE).
Po anketah sodeč se največ glasov obeta vladajoči PP premierja Mariana Rajoya, a zagotovo ne bo prejela dovolj sedežev v 350-članskem parlamentu, da bi lahko samostojno sestavila vlado, tako kot jo vodi sedaj. Prejeli naj bi namreč od 25 do 30 odstotkov glasov, kar pomeni, da bodo potrebovali koalicijskega partnerja.
PSOE Pedra Sancheza ankete napovedujejo od 20 do 22 odstotkov podpore.
Na prizorišče pa prihajata novi stranki - liberalni Ciudadanos in levi Podemos. Prvemu pod vodstvom karizmatičnega Alberta Rivere se obeta od 18 do 20 odstotkov glasov. Analitiki jih vse bolj vidijo kot jeziček na tehtnici, ki bo odločil, kakšno vlado bo imela v prihodnje Španija.
Stranki Podemos, ki je izšla iz protivarčevalnih protestnih gibanj, se obeta od 15 do 19 odstotkov podpore.
Napovedi anket je sicer treba jemati z nekaj rezerve, saj naj bi bila neodločena še približno četrtina od več kot 35 milijonov španskih volivcev. A je že zdaj jasno, da bosta obe novi sili dodobra pretresli etablirano politiko.
Volišča bodo odprta od 9. do 20. ure po srednjeevropskem času.