Čeprav v statističnem uradu opozarjajo, da številke iz dveh popisov prebivalstva niso primerljive zaradi spremenjene metodologije, so trendi jasni, danes poroča zagrebški Večernji list.
Kot poudarja, so razlogi za daljše bivanje pri starših različni - od gospodarske krize do izogibanja odgovornosti za življenjske obveznosti.
Znana hrvaška psihologinja Mirjana Krizmanić pa trdi, da je edini razlog revščina. "Vrnili smo se v stanje iz prve polovice 20. stoletja, ko so po tri generacije živele v enem gospodinjstvu," je dejala.
Kot dodaja, sindrom "hotela mama" ni tako značilen za Hrvaško, kot je to v nekaterih skandinavskih ali mediteranskih državah, kjer mladi ne želijo od doma zaradi ugodnosti, ki jih ponuja življenje s starši.
Časnik navaja, da so v ZDA vse pogosteje dogaja "bumerang" otrok. Gre za odrasle otroke, ki so se po izgubi službe vrnili k staršem. Med finančno krizo v ZDA je število takšnih otrok doseglo 29 odstotkov, sklene časnik.
Na Hrvaškem 40 odstotkov mlajših odraslih še živi pri starših
Vse manj mladih na Hrvaškem si lahko privošči samostojno življenje. Slabih 355.000 ali približno 40 odstotkov Hrvatov, starih od 25 do 34 let, živi s starši, kažejo rezultati popisa prebivalstva iz leta 2011, ki jih je objavil statistični urad. Od leta 2001 se je število mladih, ki so ostali pri starših, povečalo za slabih 70.000.