Na grških otokih "popoln kaos" zaradi rekordnega števila migrantov

Po podatkih Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) je v prvi polovici letošnjega leta v Grčijo prišlo skupno že 124.000 migrantov, s čimer se po prihodu migrantov uvršča že pred Italijo.

Vodja evropske veje UNHCR Vincent Cochetel je poudaril, da je za migrante na grških otokih z vidika vode, hrane in zdravstvene oskrbe povsem neustrezno poskrbljeno. "Na večini otokov ni zmogljivosti za sprejem (migrantov), ljudje ne spijo pod streho," je povedal. Dodal je še, da morajo Grčiji pomagati tudi druge države članice EU.

Medtem je grški premier Aleksis Cipras včeraj zatrdil, da je ogromen val migrantov in beguncev presegel zmogljivosti Grčije. "Ta problem nas presega. Grčija je država v gospodarski krizi in se znotraj te krize spopada še s humanitarno krizo," je pojasnil.

Premier je ob tem napovedal paket ukrepov za izboljšanje koordinacije vladnih organov pri spopadu z migrantsko krizo. Zagotovil je, da bo vlada pospešila postopke identifikacije, da bi migrante, ki jih prestrežejo v grških vodah in na otokih, čim prej spravili na celino. Ob tem je dodal, da bodo blizu središča Aten kmalu dokončali nov center, v katerega bodo premestili več sto migrantov, ki spijo v enem od parkov grške prestolnice.

Istočasno je kritično os uperil v države članice EU, ki niso dokončno izpolnile migrantskih kvot, ki jih je predlagala Evropska komisija, ali pa so jih popolnoma zavrnile.

Evropska komisija medtem krepi napore, da bi Grčija čim prej dobila zanjo namenjen denar iz sklada EU za azil, migracije in integracijo (AMIF). V Bruslju so tako izrazili upanje, da bo lahko Grčija prvo tranšo denarja prejela prihodnji teden. Do leta 2020 naj bi iz AMIF prejela skupno 260 milijonov evrov, iz drugega sklada, namenjenega upravljanju z mejami, pa naj bi v istem obdobju Grčija prejela še dodatnih 166 milijonov evrov.

K pomoči Grčiji z dodatnimi sredstvi je članice EU včeraj pozvala tudi Agencija EU za zunanje meje Frontex. Sporočila je še, da so na zunanji meji Grčije letos do konca julija prestregli 130.500 migrantov, kar je petkrat več kot v enakem obdobju lani. Po navedbah Frontexa je bilo devet od desetih prestreženih migrantov Sircev in Afganistancev, zabeležili pa so precejšen porast števila Pakistancev. Frontex sicer Grčiji pomaga pri nadzoru njenih mej prek operacije Pozejdon.

So pa ZN včeraj k boljšem soočanju z migranti pozvali tudi Francijo, ki mora po njihovem mnenju pripraviti krizni načrt in tisočim migrantom, ki taborijo v Calaisu v upanju, da se bodo od tam preko Rokavskega preliva prebili na Otok, zagotoviti dostojno nastavitev.

Kakih 3000 migrantov in beguncev, med katerimi številni bežijo pred vojno in preganjanjem v državah, kot so Sirija, Libija in Eritreja, je tam utaborjenih v improviziranih šotorskih vaseh. Kot je opozoril, migranti tam živijo v "grozljivih razmerah".

V minulih tednih se je sicer močno okrepilo število migrantov, ki skušajo vdreti na železniški terminal Eurotunnela in se preko predora prebiti do Otoka. Več teh poskusov se je končalo tragično, s hudimi poškodbami in celo smrtmi migrantov. Problematika na francoski strani predora v Calaisu je postala politični vroči kostanj, ki si ga podajata Pariz in London.

Britanska vlada je prejšnji teden obljubila 10 milijonov evrov za izboljšanje ograje okoli železniškega terminala Eurotunnela v Coquellesu pri Calaisu. A Cochetel je ocenil, da so ograje kontraproduktivne, saj da ne morejo rešiti problema in bodo migrante le prisile v še hujša tveganja.

V predoru so včeraj aretirali migranta, ki se je kar peš odpravil proti Otoku in se skoraj prebil skozi 50-kilometrski predor. 40-letnega Sudanca so aretirali blizu vhoda na britanski strani predora. Ovadili so ga zaradi oviranja prometa in naj bi ga kmalu privedli pred sodnika v Angliji.

V minulih dneh so zabeležili po nekaj sto poskusov vdorov v predor na noč, potem ko so na vrhuncu kaosa v začetku prejšnjega tedna migranti v predor v eni noči skušali vdreti kar 2000-krat. Od junija je v poskusih vdora v predor umrlo deset ljudi.

Medtem pa se je v Sredozemlju nadaljevalo iskanje preživelih sredine migrantske tragedije ob obali Libije, v kateri naj bi po ocenah umrlo 200 migrantov, ko se je potopila prenapolnjena ribiška ladja, v kateri je bilo okoli 600 migrantov. Rešili so najmanj 370 ljudi. Italijanska obalna straža je sicer včeraj drugod rešila 241 migrantov, ko sta v težave zašla dva čolna. Že v četrtek pa so v več akcijah v Sredozemlju rešili okoli 1200 migrantov.