Vlada je ob tem določila razrez izdatkov državnega proračuna po posameznih uporabnikih, pri čemer je razrez odhodkov proračuna iz integralnih sredstev in slovenske udeležbe zavezujoč, razrez odhodkov proračuna iz namenskih sredstev in namenskih sredstev EU pa okviren.
Vlada je sprejela tudi sklep o začasnem zadržanju izvrševanja državnega proračuna v prvih dveh mesecih novega leta zunaj okvirov, ki jih je posebej določila za vsakega proračunskega uporabnika.
Vlada je potrdila še terminski načrt sprejemanja rebalansa proračuna za prihodnje leto, po kateri ga mora vlada sprejeti do konca januarja. Vlada je predlagateljem finančnega načrta naložila, da do 9. januarja ministrstvu za finance posredujejo oceno namenskih prihodkov proračuna iz svoje pristojnosti ter do 12. januarja v sodelovanju s finančnim ministrstvom pripravijo predloge finančnih načrtov.
Slovenija bo del evropsko sofinanciranih projektov financirala s sredstvi posojila v višini 500 milijonov evrov, ki ga je leta 2012 najela pri Evropski investicijski banki. Služba vlade za razvoj in kohezijsko politiko mora tako določiti projekte, pri katerih bo država slovensko soudeležbo financirala s sredstvi iz tega kredita hišne banke EU.
Mramor je zatrdil, da je s tem vlada dosegla ključni dogovor za proračun za prihodnje leto. Ta Sloveniji po ministrovih besedah omogoča, da pride v okvire pravil EU oz. t.i. fiskalnega pakta.
Minister pravi, da bosta že pri proračunu za 2015 upoštevani dve točki fiskalnega pravila po tem dogovoru članic območja evra - to je znižanje javnofinančnega primanjkljaja pod tri odstotke BDP ter znižanje strukturnega primanjkljaja v zadnjih treh letih v povprečju za 0,5 odstotne točke na leto
Glede načrtovane odprave oprostitev pri dajatvi za izpuste CO2 je bil na vladi dogovor, da bodo od 30 milijonov evrov, kolikor je načrtovan dodatni priliv iz tega naslova, 6,5 milijona evrov prispevala energetsko intenzivna podjetja, ostalo "pa je ukrep, ki zajame bistveno širšo populacijo", je dejal Mramor.
Glede dogovarjanja z občinami je minister povedal, da jim je vlada ponudila znižanje stroškov občin in za to pripravlja poseben interventni zakon. Znižanje strokov občin je osnova za to, da se bodo znižali prispevki občinam iz državnega proračuna.
Vlada je občinam dala tudi navodilo, da lahko uporabijo "boljše evidence za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in s tem bistveno izboljšajo izplen iz tega nadomestila", to pa naj bi zamenjalo prilive, ki iz državnega proračuna prihajajo za investicije.
Vlada se je tudi odločila, da bo omogočila občinam, ki želijo priti do evropskih sredstev, pa nimajo sredstev za soudeležbo, da se za ta namen zadolžijo.
"Vsi ti ukrepi gredo v smer pomagati občinam, da bodo sposobne same financirati svojo dejavnost in imeti manjše stroške, s čimer bodo znižane potrebe po financiranju iz državnega proračuna," je dejal Mramor.
Interventni zakon naj bi bil dogovorjen v začetku januarja in nato tudi upoštevan pri rebalansu.
Največji del ukrepov za rebalans proračuna 2015 sicer zajemajo t.i. horizontalni ukrepi, med njimi največ (od 350 do 360 milijonov evrov) pri plačah v javnem sektorju. Predvideno je tudi vsaj petodstotno zmanjšanje vrednosti javnih naročil ob enakem obsegu blaga oz. storitev, ki so prek njih naročena.
Mramor, ki bo podrobnosti proračunskega dogovora predstavil na novinarski konferenci v torek, je povedal, da so Evropska komisija, Evropska centralna banka, Mednarodni denarni sklad in bonitetne agencije verjeli, da bo Slovenija lahko dosegla javnofinančni cilj. Omenil je nedavno odločitev agencije Standard & Poor's, da državi obete izboljša iz negativnih v stabilne.
Ključna ugotovitev agencije je po njegovih besedah ta, da je Slovenija na pravi poti tako glede konsolidacije javnih financ kot glede politične stabilnosti.