Rusko zunanje ministrstvo je v sporočilu za javnost zapisalo, da je Pusićeva potrdila navzočnost hrvaških prostovoljcev na strani ukrajinske vojske, ob tem pa ni odprla vprašanja zakonitosti takšnega ravnanja svojih državljanov. Opozorili so, da je nekaj hrvaških državljanov v enoti Azov, ki so jo oblikovale skrajne desničarske skupine.
Kot so poudarili, je preprečevanje odhajanja prostovoljcev v ukrajinsko vojsko posebej pomembno v času mirovnih prizadevanj v Minsku, ki naj bi pripeljali do normalizacije razmer na jugovzhodu Ukrajine. Navzočnost tujih vojakov v spopadih v Ukrajini te še dodatno razpihuje, so opozorili.
Hrvaško zunanje ministrstvo je ruskim kolegom odgovorilo, da hrvaške institucije ne podpirajo odhoda prostovoljcev v Ukrajino. Kot so dodali, stanje spremljajo in so zaskrbljeni, kljub temu da je po uradnih informacijah hrvaške diplomacije v ukrajinskih silah le osem Hrvatov. Vse prostovoljce, tudi iz drugih držav, so pozvali, naj se vrnejo v svoje domovine.
Pred tem je ministrica Pusićeva v sredo potrdila, da se hrvaški državljani bojujejo izrecno v vrstah ukrajinske vojske v spopadih proti proruskim separatistom. Kot je dodala, nimajo informacij, da bi se pridružili paravojaškim enotam, ki nasprotujejo oblastem v Kijevu. Poudarila je, da stanje spremlja hrvaška varnostno-obveščevalna služba (Soa).
Hrvaški notranji minister Ranko Ostojić je pojasnil, da hrvaški prostovoljci, ki odhajajo v Ukrajino, ne kršijo hrvaških zakonov, ker se bojujejo v legitimnih ukrajinskih enotah.
Hrvaški minister za pravosodje Orsat Miljenić je v pogovoru za hrvaško uredništvo regionalne televizije N1 v torek ocenil, da hrvaškim prostovoljcem ni treba prepovedati udeležbe v vojnah v drugih državah, saj so tudi Hrvaški med vojno pomagali prostovoljci iz tujine.
Tudi hrvaški premier Zoran Milanović je včeraj izjavil, da je odhajanje hrvaških prostovoljcev v vojno "običajen pojav", bistveno pa je, da ni povezano s terorizmom.
Hrvaški mediji so v začetku tedna poročali, da se je enoti Azov pridružilo nekaj deset hrvaških prostovoljcev, med katerimi so večinoma veterani vojne na Hrvaškem, bivši pripadniki enot, ki so bile v mednarodnih vojnih misijah, ter nogometni navijači.
Nekateri izmed njih so v pogovorih za hrvaške medije dejali, da so se odločili pridružiti ukrajinskim silam iz osebnih prepričanj in zato, da bi pomagali državi, ki jo je napadel močnejši sovražnik.
Več evropskih medijev, kot je španska La Vanguardia, je sicer ta teden poročalo, da so se Hrvati postavili na stran Ukrajincev tudi zato, da bi se bojevali proti Srbom, ki se kot prostovoljci bojujejo na strani proruskih separatistov.