Med migranti najbolj zaželeni Švedska in Nemčija od EU zahtevata obvezne kvote za prerazporeditev

Nemška kanclerka Angela Merkel in švedski premier Stefan Löfven sta včeraj po pogovorih v Berlinu poudarila, da je nujno določiti nek stalen razdelitveni ključ, po katerem si bodo države razdeljevale begunce. V Nemčiji letos pričakujejo 800.000 beguncev, na Švedskem pa več kot 80.000.

Glede nove izredne sheme za porazdelitev še 120.000 beguncev iz Italije, Grčije in Madžarske po članicah EU, ki jo bo v sredo v Evropskem parlamentu predstavil predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, je Merklova dejala, da jo pozdravlja, a opozorila, da je to šele "prvi pomemben korak".

Löfven pa je posvaril, da smo priča "humanitarni katastrofi" ter da imamo do beguncev globoko človeško in moralno odgovornost. "Žalosten sem, da obstaja toliko držav, ki se izmikajo svoji odgovornosti," je dejal in obenem izrazil "ponos", ker ima njegova Švedska tako velikodušno politiko do priseljencev.

Evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos je včeraj v Evropskem parlamentu izrazil prepričanje, da bo razporeditev 40.000 beguncev po državah članicah EU, ki jo je Evropska komisija predvidela v začetku julija, kmalu izpolnjena. A kot je ocenil, je sedanja begunska kriza fenomen, ki bo Evropo zaposloval vsaj še nekaj let.

Posebni predstavnik ZN za migracije in razvoj Peter Sutherland je včeraj v Ženevi terjal "globalen odziv" na begunsko krizo, ki trenutno pretresa Evropo, saj morajo svoj del bremena in odgovornosti prevzeti vse države na svetu, ne glede na geografsko lego. Kot je še ocenil, pošiljanje denarja v države, kot je Sirija, ne more nadomestiti sprejema beguncev.

Medtem je Madžarska včeraj napovedala pospešeno gradnjo zidu vzdolž 175 kilometrov dolge meje s Srbijo, s čimer želi preprečiti beguncem prestop meje. Tako je po zaslišanju pred parlamentarnim odborom v Budimpešti napovedal nov kandidat za obrambnega ministra Istvan Simicsko, ki naj bi nasledil Csabeja Hendo, ki je v ponedeljek v sporu zaradi zidu odstopil.

Sicer pa je na Madžarsko letos prispelo okoli 165.000 beguncev, v Avstrijo pa več deset tisoč. Obe državi nista končni cilj beguncev, saj si ti večinoma želijo v Nemčijo.

Iz sprejemnega centra v madžarskem Röszkeju sta se včeraj mimo policijskega kordona prebili dve skupini beguncev, okoli 100 do 150 ljudi, ki sta se peš odpravili proti zahodu. Ena skupina, v katerih so tudi družine in otroci, se je odpravila vzdolž železniške proge v smeri mesta Szeged. Policija množice ni ovirala, jih je pa spremljala in zaradi varnostnih razlogov tudi ustavila vlak. Druga skupina je šla po avtocesti M5 v smeri Budimpešte.

Podoben pohod beguncev iz Röszkeja v smeri Budimpešte je po avtocesti potekal že v ponedeljek, a je skupina pozno zvečer odnehala, policija pa jih je odpeljala nazaj v Röszke.

Agencija ZN za begunce (UNHCR) je včeraj razkrila, da je na grških otokih kar 30.000 beguncev in migrantov, od tega kar 20.000 samo na otoku Lezbos, na Kosu pa kakih 4500. Število prihodov je naraslo preko konca tedna, nato pa se znova zmanjšalo, a še vedno dnevno beležijo več tisoč novih prihodov. Najbolj obremenjen ostaja otok Lezbos, kjer so v ponedeljek zvečer znova izbruhnili spopadi med migranti in policijo.

Ob valu predvsem sirskih beguncev, ki se zgrinjajo v Evropo, se je pojavilo tudi vprašanje, zakaj se ti raje ne zatekajo v bližnje bogate države v Perzijskem zalivu oz. čemu so jih te očitno manj pripravljene sprejeti. Po besedah poznavalca regije Primoža Šterbenca gre za kompleksno vprašanje, razlogi za to pa so na obeh straneh.

Kot pravi, si sirski begunci iz nesunitskih skupnosti, to so kristjani in alaviti, ne želijo v zalivske države, ker tam delujejo skrajne sunitske skupine, ki bi jih lahko napadale. Zaradi samih napetosti pa si v zalivske države ne želi tudi marsikateri sirski sunit.

Med sirskimi begunci prave motivacije za odhod v zalivske države ni tudi zato, ker že v domovini niso imeli pravih političnih pravic.

Zalivske države na drugi strani ne kažejo interesa za sprejem beguncev, ker imajo že sedaj strukturo prebivalstva v prid rezidentom, ki ne izhajajo iz teh držav in so tam na začasnem delu. V Katarju na primer ima izmed 1.700.000 rezidentov zgolj 250.000 ljudi katarsko državljanstvo, podobno je v emiratih, je navedel Šterbenc.

Poleg tega bi morale zalivske države - gre za mlade države, ki niti nimajo tradicije sprejemanja beguncev - če bi hotele sprejeti pred vojno bežeče Sirce, spremeniti azilno zakonodajo. Posledično bi se lahko zgodilo, da bi tudi tuji delavci na začasnem delu v teh državah, ki večinoma prihajajo z indijske podceline oz. jugovzhodne Azije, zaprosili za azil.

So pa včeraj solidarnost z begunci napovedali vodilni nogometni klubi v Evropi, ki bodo od vsake prodane vstopnice za ogled tekem lige prvakov ali evropske lige namenili po en evro v sklad za reševanje begunske krize. Skupno naj bi šlo za približno tri milijone evrov.