Madžarska in Poljska z blokado zaradi vladavine prava povzročili novo krizo v Bruslju

Madžarska in Poljska sta omenjena dela svežnja blokirali, ker nasprotujeta dogovoru o uredbi o pogojevanju evropskih sredstev z vladavino prava, ki je prav tako del svežnja, a se sprejema s kvalificirano večino, ki je bila zagotovljena.

Evropski diplomatski viri opozarjajo, da blokada pomeni novo krizo in zamude pri sprejemanju svežnja, ki vključuje prihodnji večletni proračun v vrednosti 1074 milijard evrov in sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov.

V okviru dialoga o vladavini prava na podlagi prvega poročila Evropske komisije o stanju pravne države v vseh članicah unije bodo ministri danes tudi pregledali razmere na tem področju v Bolgariji, Belgiji, na Češkem, Danskem in v Estoniji.

Pri tej točki sicer ni bilo pričakovati poglobljene ali vroče razprave, a ni mogoče izključiti, da se bo katera članica ozrla tudi na ponedeljkovo blokado, ki izvira iz nesoglasij glede vprašanja vladavine prava.

Na zasedanju, ki se ga bo udeležil tudi državni sekretar za evropske zadeve Gašper Dovžan, bodo pregledali še stanje glede pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo, a potrditve pogajalskih okvirov, ki je pogoj za začetek pogajanj, danes ne bo.

Bolgarija še vedno zavira potrditev pogajalskega okvira za Severno Makedonijo zaradi dvostranskih vprašanj, pri Albaniji pa še ostaja odprto vprašanje izpolnjevanja pogojev. Nemško predsedstvo sicer še ni opustilo upanja na začetek pogajanj še v tem letu.

Ministri bodo opravili tudi priprave na zasedanje voditeljev članic unije, ki bo 10. in 11. decembra. Na dnevnem redu bodo spoprijemanje s pandemijo, podnebni cilji, boj proti terorizmu in nasilnemu ekstremizmu ter odnosi s Turčijo.