Pišemo o tem, zakaj je izbiranje kandidatov za vodilne položaje v EU nekakšno zakulisno »mesarsko klanje«.
Razkrivamo, kdo je avtor načrta o nizozemskem socialistu Fransu Timmermansu kot novem predsedniku Evropske komisije, ki so ga sprejeli voditelji velikih članic EU ob robu srečanje skupine G20 v Osaki na Japonskem.
Pišemo, kako je nemška kanclerka Angela Merkel naletela na nasprotovanje kompromisu iz Osake na srečanju voditeljev Evropske ljudske stranke (ELS) in na kakšen način je stresla svojo jezo nad nasprotniki kompromisa.
Razložimo tudi, kdo je v ELS najbolj napadal kompromis iz Osake in zakaj bi ta kompromis lahko pogorel, če bi ga na srečanju Evropskega sveta dali na glasovanje.
Pojasnimo, kdo so bili trije kandidati iz nekdanjih komunističnih držav, ki so bili najprej predlagani za visoke položaje v EU, a so na koncu ostali praznih rok.
Razložimo, zakaj Merklova kot edina na vrhu EU ni glasovala za Ursulo von der Leyen.
Pišemo tudi o tem, kdo so poraženci in kdo zmagovalci »bruseljskih iger prestolov«.
VEČ V TISKANEM REPORTERJU IN TRAFIKI24
